»Srečno!« je pozdrav, ki je bil v preteklosti značilen za knapovsko Zasavje. Sedaj ga slišimo redkeje, pa vendar si lahko iskreno tudi na ulici pod maskami izrečemo iskren pozdrav Srečno!
Globalna skupnost Svetovni dan pozdrava praznuje od leta 1973. »Zasavci smo prepoznani po pozdravu Srečno! Beseda izvira iz nemškega Glückauf! in je med rudarji pomenila željo, da gredo srečno na delo v jamo in se srečno iz jame tudi vrnejo. Uporabljali pa so ga tudi drugi. Medtem ko smo pogovorno večino pozdravov spremenili, kot na primer Dober dan v Dan, Pozdravljen v Zdravo, Servus v Savus…, Srečno ostaja še naprej Srečno! In v teh dneh zagotovo lahko pomeni tudi željo, da ohranimo delo, da smo zdravi in razmeram navkljub zadovoljni,« razmišlja Jana Mlakar Adamič, kustosinja Zasavskega muzeja v Trbovljah.
Naj se vidi, da sem Zasavka!
Sama pozdrav Srečno uporablja tudi v službeni komunikaciji, ne le v pogovorni, pač pa tudi v pisni. »Zrasla sem v knapovski družini. Moja dedka sta bila rudarja, moj oče pa je bil rudarski inženir. In zato me je pozdrav Srečno spremljal vse otroštvo in me še danes,« pravi kustosinja.
Naj maska ne bo ovira
In kako lahko na ulici mimoidočega iskreno pozdravimo sedaj, ko smo pod maskami, kar pomeni, da zakrivamo dobršen del obraza in z njim obrazna mimika ne pride do izraza? »Iskrenost v pozdravu je ključna. Ko zaželimo nekomu Srečno!, mu s tem zaželimo tudi, da ostane zdrav, da preboli bolezen brez posledic, da obdrži službo… Srečno sedaj pomeni veliko več. In ne pozabimo se ob tem, ko iskreno izrečemo Srečno, tudi nasmejati. Našega nasmeha se sicer ne vidi, se pa vidi, da se smejejo naše oči in to je v odnosu do druge osebe pomembno!«
Tako razmišlja Jana Mlakar Adamič, kustosinja Zasavskega muzeja v Trbovljah. Mi pa dodajamo – ostanimo odprti, pozitivni in sočutni. Najmanj, kar si lahko podarimo v teh za marsikoga zares stresnih dneh – je iskren in nasmejan pozdrav Srečno!