today-is-a-good-day
15.1 C
Trbovlje
petek, 29. marca 2024
ZON.siAktualnoTale moj poklic je nekako postal del mojega življenja

Tale moj poklic je nekako postal del mojega življenja

Bo že držalo. Po vseh nagradah in projektih, za katerimi stoji simpatična zasavska učiteljica Nina Jelen. Sprva je svoje »čarovnije« predajala na podružnični šoli na Podkumu, pred dvema letoma pa je s poučevanjem pričela na matični šoli Ivana Skvarče v Zagorju. Nino ste na našem portalu spoznali v kolumni Ninarije, v kateri je zabavala s svojimi vsakodnevnimi dogodivščinami. Kmalu smo jo predstavili tudi s prvimi videi, ki jih je začela snemati s svojimi učenci. Nadaljevali s kopico njenih projektov, ki so bili namenjeni temu, da bi bila naša družba čim boljša. Dobovčanka se je pokazala tudi v vlogi pisateljice, predavateljice in nemalokrat pevke, igralke in skladateljice. Človek mnogih talentov, a njeno poslanstvo je delo z mladimi.

Kot izbranka slovenskih učiteljev bo Nina Jelen zastopala našo državo med mnogimi evropskimi učitelji. In občutki so »čudni« pravi Nina. »Ko so na prireditvi poklicali moje ime, sem se režala do ušes in izjavila, da se počutim čudno. Tomaž in moji učenci se še danes hecajo iz tega. (smeh) V resnici mi je res zelo, zelo lepo. Že biti med peterico finalistov, je bila zame potrditev, da nekaj pa že moram delati prav.«

Ključ Ninine predstavitve bo zelo preprost: »Moj rek, ki se ga držim je: če učitelj posluša učence, tudi učenci poslušajo učitelja. Mislim, da ima učitelj veliko moč, da učence navduši in jih motivira, samo prisluhniti jim mora.«

Da ji uspe vse novosti v domači in šolski vsak dan, je mogoče le zato, ker njen poklic ni samo poklic, ampak je tudi hobi in kar del življenja. Nekateri popoldan pečejo slaščice, trenirajo ali popravljajo motorje. Nin pa snuje projekte za učence. »Vanje je včasih vpeta cela moja družina in hvaležna sem, da to tako lepo sprejemajo in sodelujejo pri mojih projektih. Če dobim kakšno dobro idejo, enostavno ne zdržim in jo moram izpeljati še tisti trenutek. In potem komaj, komaj čakam, da jo preizkusim z učenci.« Vseeno pa je včasih potreben tudi odmor in počitek. To je tudi čas, ko telefon »zabriše« nekam v omaro.

Kako je bilo dan po prejemu nagrade v šoli?
Otroci so bili res prisrčni. Ploskali so, vriskali, čestitali in vpili: “Smo vam rekli!!!”. Pa tudi sodelavci so kar naprej trkali na naša vrata. Nasploh se je cel teden čutilo nekakšno vznemirjenje.

Kaj je dobrega in kaj slabega v slovenskem šolskem sistemu?
Sama menim, da naš šolski sistem ni slab. Učitelj je tisti, ki ima izbiro, kakšne metode bo uporabil, kakšen odnos bo imel do otrok, na kakšen način se bo lotil poučevanja, kje bo dajal poudarke. Nasploh ima učitelj veliko moč, da motivira in navduši učence za učenje. In mislim, da imamo v Sloveniji ogromno dobrih učiteljev.

Kako je bilo priti v šolo po dolgotrajnem šolanju na daljavo?
Naš drugi prvi šolski dan je bil zame prav tako krasen kot čisto prvi. Res sem se veselila, da bom spet videla otroke in tudi otroci so bili presrečni, da smo bili spet skupaj. Pouk na daljavo smo dobro speljali, otroci so bili res odlična ekipa, ampak delo na daljavo seveda ne bo nikoli takšno kot takrat, ko smo skupaj – skupaj. Verjamem, da zdaj vsi še bolj cenimo šolo.

Se je kaj spremenilo v vmesnem času?
Spremenilo se je to, da smo se učitelji in učenci naučili novih veščin – se izobrazili na področju tehnologije. In mimogrede, poznavanje le-te bo seveda obvezno treba dodati v učne načrte. Verjetno si nihče ni mislil, da se bomo v relativno kratkem času naučili toooliko novega. Mislim, da se je spremenil tudi odnos med učitelji. Tako zelo povezani nismo bili še nikoli.  Upam, da bo to dvoje ostalo še naprej.

So imeli otroci kaj težav ob ponovnem vstopu v šolo?
Otroci so res super. Prišli so motivirani, dobre volje, zadovoljni. Te prve dni smo namenili predvsem ponavljanju, utrjevanju, iskanju lukenj v znanju. Ugotovila sem, da so se nekatere stvari na daljavo zelo zelo dobro naučili – predvsem tiste, ki so zahtevale neko razmišljanje, logiko. Tisto, ko je bilo treba pa malo več ponavljati, pa malo manj. Ampak vse to bomo zakrpali v teh dneh. Tisti, ki želijo, prihajajo v šolo že predhodno uro, ko še spet malo ponavljamo, ponovno razlagamo in vesela sem, ker so otroci to vzeli resno in prav vsi se trudijo, da bi bili uspešni.

Kako tvoji sodelavci sprejemajo tvojo angažiranost in pojavljanje v medijih?
Na naši šoli imamo krasno ravnateljico, ki podpira naše projekte, nas spodbuja, zna pohvaliti. In to res veliko pomeni. Če veš, da te šef podpira, imaš še večji zagon. Tudi sodelavci so super. V teh dneh je res priletelo ogromno čestitk.

Kaj pa kaj doma pravijo? So z veseljem del tvojih idej ali se kaj pritožujejo?
Kot sem že prej omenila imam doma res pravo podporno društvo Jelen. Mali šefici sta ponosni, doma so skupaj spremljali prireditev in na koncu skakali po kavču. Tomaž je tisti prvi, ki posluša moje ideje, kaj popravi, kaj doda. Tako da sem res srečko, da jih imam.

Imaš v rokavu še kakšen projekt?
Letošnje leto je posvečeno koroni in je težko načrtovati projekte. Smo pa z učenci vključeni v eTwinning projekt, v katerem predstavljamo Slovenijo in čeprav je to na daljavo, se imamo fino, učenci so ustvarjalni, pa še urijo se v angleščini.

“Da se jim ti drugačni, ne zdijo več drugačni.”

- Oglaševanje -

Najbolj brano


Preberite tudi

POZOR: Delovanje urgentnega centra v aprilu zelo omejeno!

Delovanje urgentnega centra v Splošni bolnišnici Trbovlje bo večino aprila močno omejeno. Začeli bodo z montažo novega CT aparata, s katerim bodo lahko delali...