Doma Aktualno Tina Moljk: Od plavanja do borze

Tina Moljk: Od plavanja do borze

Od plavalke, do ekonomistke, borzne posrednice, revizorke in danes direktorice Kulturno rekreacijskega centra Hrastnik. Rojena Kranjčanka od konca osnovne šole pa Hrastničanka Tina Moljk je v mladih letih večino svojega časa izven šole posvetila plavanju, tako je pobliže spoznala delo na hrastniškem bazenu in logičen preskok ekonomistke je bil tako prevzem mesta direktorice hrastniškega KRC-a. Izven službe skrbi za šestčlansko družino in ostaja zvesta svoji šoli plavanja, v katero se vsako leto vključi več otrok.

Kljub “dnevnemu” delu direktorice, plavanje ostaja.
Lahko bi rekli, da je plavanje moj hobi, verjetno tudi strast. Plavanje sem trenirala od svojega šestega leta in to v velikem klubu kot je PK Triglav, ne more biti rekreativne narave. Že v srednji šoli sem se preizkusila tudi kot sodnik in trener v PK Rudar, kasneje pa svoje znanje nadgradila še s izobraževanjem za vaditelja plavanja za dojenčke in malčke. Lahko povem, da nas je v Sloveniji zelo malo, ki delujemo na tem področju, zato sem najbrž še vedno tako intenzivno vpeta v to delo.

“Takrat so mi vsi dopovedovali, da plavanje v Hrastniku nima tradicije in je to res nesmiselno. Zdaj po 15 letih pa lahko rečemo, da ima tudi Hrastnik plavalno tradicijo, saj pri nas vsako leto obiskuje šolo plavanja preko 100 otrok.”

V domeni vašega zavoda je občinski šport in kultura. Kje je Hrastnik na boljšem, kaj manjka?
Mislim, da dobro pokrivamo obe dejavnosti. Verjetno bi se kulturniki odzvali na to vprašanje, da manjka pri kulturi, športniki pa obratno. Vendar je dejstvo, da je na obeh nivojih veliko različnih prireditev, predstav, koncertov, tekmovanj ipd., moramo pa razumeti, da smo vseeno precej omejeni že pri sami organizaciji.
Omejeni smo namreč tako prostorsko, kot tudi finančno. Imamo premajhen oder v delavskem domu za organizacijo velikih koncertov in predstav, če prestavimo prireditev v športno dvorano, pa je finančni zalogaj še toliko večji.

Imamo pa svoje prednosti, ena izmed njih je prav gotovo bazen. Imamo aktivne športne klube, ki organizirajo veliko športnih prireditev in imamo kulturna društva, ki zagotavljajo tudi stalne aktivnosti na kulturnem področju.

“Želeli bi si le, da občani Hrastnika prepoznajo naše prednosti in bi jih dobro izkoristili s svojim obiskom.”

Kaj se obeta v prihodnjem letu ali dveh?
Naše dejavnosti so že dobro utečene, smernice so postavljene, samo sproti jih moramo prilagajati in dopolnjevati trenutni situaciji. Trenutno so najbolj aktualne aktivnosti v zvezi s pričetkom projekta TIC. Namreč v tem letu bo v našem Muzeju pričel delovati Turistično informacijski center Hrastnik. Imamo pa seveda pripravljeno kakšno dodatno presenečenje, kakšno posebno, dodatno prireditev, nekaj novega, ampak o tem kdaj drugič.

Iz bremen društva Rast naj bi letos TIC prevzel tudi organizacijo kulinarične prireditve Funšterc.

Je to pričetek pravega turizma v Hrastniku?
V Hrastniku bi namreč radi vzpostavili ustrezno podporno okolje na lokalnem nivoju, ki bo povezovalo turistične ponudnike in promoviralo Hrastnik in Zasavje ter spodbujalo turizem z različnimi aktivnostmi, ki bodo vplivale na izboljšanje kvalitete življenja in oživitev turizma z izvajanjem dodatnih dogodkov na območju Zasavja. Želimo spodbujati poznavanje regijske kulturne dediščine, spodbujati medgeneracijsko druženje in gibanje v naravi ter spoštovanje do nje, prispevati k atraktivnosti in živahnosti zasavskih krajev.
V prvi vrsti pa moramo seveda najprej poskrbeti za vzpostavitev delovanja centra v Muzeju, zaposliti turističnega informatorja, potem pa bodo stekle tudi druge aktivnosti.

Hrastnik pa gotovo izstopa potem, da ima edini daleč naokoli še zaprt bazen. Stroški so veliki, gre pravzaprav za nadstandard. Kako sploh poslovanje bazena “pije vodo”?
Edini v Zasavju imamo trenutno zaprt rekreativni bazen, gre resnično za nadstandard, kjer se vsako leto veliko otrok nauči plavati in ga številni obiskovalci izkoristijo za svoje rekreacije. Bazen v dopoldanskem času obiskujejo učenci različnih osnovnih šol iz Zasavja in okolice, v zadnjih letih tudi vse več otrok vrtcev iz Zasavja in okolice. V popoldanskem času organiziramo številne tečaje, tudi plavalne tečaje za odrasle in druge rekreativne vadbe, kot so telovadba v vodi in vodna aerobika. Bazen obratuje praktično vse dni v letu, tudi med prazniki, v dopoldanskem in popoldanskem času. Letni remont se izvaja običajno samo v času šolskih poletnih počitnic, ker je takrat najmanj obiska. Veseli nas, da naš nadstandard prepoznavajo obiskovalci drugih občin, kjer bazena seveda nimajo, na žalost pa je še vedno najmanj »domačih« kopalcev. Je pa vse več podjetij, ki omogočajo svojim zaposlenim, da se rekreirajo na ta način in izkoristijo to kot promocijo zdravja pri delu.

Koliko plavalcev ima bazen na mesec v povprečju?
Težko bi govorila o mesečnem povprečju, ker je bazen sezonsko različno obremenjen. Vsekakor pa nas vsako leto obišče preko 23.000 obiskovalcev, kar ni zanemarljivo. V zadnjih letih celo opažamo, da je obisk nenehno v porastu in to nas res veseli.

Nekaj posebnega je tudi hrastniški muzej, zakaj?
Hrastniški muzej vsako leto obišče preko 8.000 obiskovalcev, vodenih je preko 160 ogledov po muzejskih zbirkah in v njem potekajo dejavnosti pod vodstvom Zasavskega muzeja Trbovlje. Le te so zelo raznolike kot npr. Pokukajmo v muzej, Perkmandeljc se vam predstavi, Moj kraj, Šola nekoč in danes, S čim so se igrali dedki in babice, Moja lutka,…Zdi pa se mi, da vedno vse najbolj prevzamejo naše marionete. V muzeju ima namreč v zgornjem nadstropju svoj sedež tudi Marionetno društvo Jurček in tam so na ogled tudi marionete, organizirane pa so tudi lutkovne predstave.

Običajno opažamo, da je najmanj obiska domačinov (v vseh občinah), zakaj menite da je tako?
Ja, pri nas to prav gotovo velja. Mislim, da se Hrastnik počasi sicer prebuja in prepoznava tudi domačo ponudbo. Bo pa najbrž potrebno še nekaj truda, predvsem bo treba nekaj vložiti v imidž in zadržati mlade, ki odhajajo iz Hrastnika. Verjamem, da moramo vse stvari graditi na mladih in jih vzgajati v smeri, da prepoznavajo svoj domači kraj kot nekaj boljšega in več, ugotavljamo namreč, da je bilo do sedaj čutiti, da je vse kar je izven Hrastnika, boljše. Pa ni čisto tako in to je prav, da povemo in pokažemo naslednjim generacijam.

Print Friendly, PDF & Email