V Trbovljah so pred več kot dvema desetletjema ustanovili Center za razvoj Trbovelj, ki naj bi spodbujal podjetništvo. Žal je bil, bolj kot ne, sam sebi namen. Ostaja pa kup nerazrešenih zgodb v povezavi z njim in čudežnih 40 tisočakov, ki so »izginili«.
Napaka občinskega uradnika?
Zavod nima zaposlenih, nima obveznosti in ne razpolaga z zalogami – ima pa terjatev kot dan depozit Območno obrtniški podjetniški zbornici Trbovlje v višini dobrih 40.000 evrov, ki se bo prenesla v poslovne knjige Občine Trbovlje, so na občini navedli v obrazložitvi občinskemu svetu. Niti slučajno se s tem ne strinja sekretarka trboveljske zbornice Teja Urbanija, ki jezno odgovarja: »Ne bodo blatili imena zbornice, zaradi neurejene dokumentacije. Tega denarja nikoli ni bilo.«. Urbanijetova pojasnjuje, da je šlo za garancijsko shemo, ki pa je nikoli ni bilo. Šlo naj bi za površnost uslužbenca trboveljske občine, ki je znesek napačno poknjižil. Namesto Regionalnem centru za razvoj kar na OZS Trbovlje. Martin Čop takratni direktor Centra za razvoj Trbovelj nam je zgodbo obrtne zbornice potrdil. V tistem času so pogosto zamenjevali Center in obrtno zbornico, še pojasni zmedo Čop.
Terjatev v knjige, na čigav račun je bil denar nakazan – uganka
Na Občini Trbovlje pojasnjujejo, da terjatev ob likvidaciji kot ustanovitelji morajo prevzeti v svoje poslovne knjige, to pa ne pomeni, da bodo znesek tudi terjali. Ker gre za terjatev izpred več kot deset let, tudi na občini dejanski transakciji denarja niso uspeli slediti.
Leta 1997 je trboveljski občinski svet sklenil, da se pridružijo Regionalnem centru za razvoj (RCR) z 10 milijoni. Teh dobrih 40 tisočakov, pravi nekdanji direktor Centra, naj bi bila garancijska shema, ki jo je Občina Trbovlje nakazala RCR-u preko Centra za razvoj Trbovlje. »Denar ni bil niti en cel dan na računu Centra« se še danes dobro spomni Čop, ki je že 12 let upokojen.
Direktor RCR Sergej Garantini pravi, da RCR nima nikakršnih obveznosti do Občine Trbovlje.
Želel Center oživeti, a naletel na gluha ušesa!
Leta 2007 je Čopa nadomestil Aleš Štrovs, ki je imel s Centrom velike plane. Že takrat se je dvomilo v delovanje RCR-a, nam po telefonu pojasni Štrovs, zato so v Trbovljah imeli idejo, da bi imeli svojo institucijo, ki bi skrbela za razvoj. Štrovs je v pol leta vedejevstva pripravil projekte, nanizal ideje, a želje po realizaciji v mestu očitno ni bilo. Zato je zavrnil nadaljnjo vodenje Centra in zaključil to zgodbo. Prav presenetilo pa ga je dejstvo, ki ga je zvedel od nas, in sicer da je še vedno uradni zastopnik Centra. Tudi Štrovsu se niti sanja ne, da bi trboveljska zbornica karkoli dolgovala Centru – pa čeprav se je zgodba 40 tisočakov zgodila pred njegovim prihodom in bi le to videl v računovodskih izkazih. Še toliko bolj grenka zgodba njegovega odhoda pa je ta, da ni dobil niti odpravnine, ki bi mu pripadala in je le to moral takrat iztožiti.
Center naj bi skrbel za razvoj podjetništva, za svetovanje gospodarstvu, usklajevanje finančnih virov, pomagal pri iskanju prostorov in lokacij za razvoj gospodarstva – vse s ciljem zagotavljanja potrebnih pogojev in spodbud za stalen razvoj trboveljske občine. A nikoli ni zaživel. Leta 2008 je svojo dejavnost popolnoma ustavil in ne glede na različne iniciative, ki so javni zavod poskusile oživeti, to nikoli ni uspelo.
Kljub temu, da je zadeva stara že več ko 20 let, želi občina to rešiti, tako kot so jim svetovali na Ministrstvu za finance, a vprašanje če bo šlo tako zlahka.
