Na sedež slovenskega holdinga elektrarn so danes povabili novinarje, da se vendarle izrečejo o nastali situaciji. Besede likvidacija nihče ne želi omenjati, so pa spretno zapakirali ‘nenakup’ in brezizhodno situacijo v obdobje – ko naj bi se najprej pogovorili s socialnimi partnerji.
Ruski kupec obupal
Pogajanja s potencialnim in tudi edinim kupcem zainteresiranim za trboveljsko termoelektrarno so se zaključila prejšnji teden, so danes potrdili na HSE. Do dogovora o nakupu ni prišlo. Ključne odločitve naj bi poslovodstvo in NS TET sprejel po predhodnem posvetu s socialnimi partnerji.
Preobrat tik pred podpisom
Družba Edelweiss Investment je po dve letnem podajanju – iz ene na drugo stran – konec septembra le uspela uskladiti bistveno besedilo pogodbe s slovenskimi lastniki. A kljub temu, nakup ni uspel. Pogajanja so padla v vodo, zaradi odškodninskih tožb iz leta 1997 in 2006. Kupec je namreč postavil pogoje glede prevzema preteklih obveznosti družbe TET, ki pa naj bi, kot so zatrdili na HSE, bistveno presegli višino predlagane kupnine.
In kaj sedaj?
Kaj bo z delavci v primeru likvidacije smo vprašali že prejšnji teden tudi sindikalista TET Aleša Žagarja. »Kaj bo z delavci v primeru likvidacije bi težko rekel. Vse je odvisno od tega, kakšen program se bo izpeljal. Upamo, da bi se lahko delavci prezaposlili.«
Na HSE sporočajo, da bo poslovodstvo TET s sodelovanjem nadzornega sveta TET ‘začelo s pripravo končnih ukrepov, ki bodo začrtali prihodnost TET’ je pojasnila Šilihova iz HSE.
Krivi sta dve oviri
HSE ‘si že od leta 2012 intenzivno prizadeva najti strateškega investitorja, ki bi bil pripravljen vložiti finančna sredstva v prenovo tehnološkega postroja TET’ so zapisali.
Prva ovira je bila nezainteresiranost energetskega sektorja za investicije v prenovo termo objektov glede na trenutne razmere na trgu z električno energijo, saj je pisni poziv HSE za nakup deleža v TET, ki so ga poslali aprila 2014, naletel kar na devetnajst zavrnitev. Druga ovira pa je, da od potencialnega kupca poslovnega deleža HSE za izvedbo prepotrebne prenove ni možno zahtevati nikakršnih zavez, saj bi le-te pomenile nedovoljeno državno pomoč. Na HSE vztrajajo, da so naredili vse, kar je v njihovi moči.
Na opazke, da naj bi šlo v primeru TET za nedovoljeno državno pomoč v primeru prevzema okolijskih škod in drugih tveganj nase pa sindikalist Aleš Žagar odgovarja: “Sploh ne vem, zakaj bi šlo za nedovoljeno državno pomoč.”
‘Pri tem ni nepomembno dejstvo, da finančni vložek v prenovo tehnološkega postroja in s tem v nadaljnje delovanje TET zaradi zahtevnih razmer na trgu z električno energijo za skupino HSE predstavlja preveliko tveganje, ki ga brez spremembe statusa TET, ki od leta 2012 ni več upravičena do pomoči v okviru prednostnega dispečiranja, skupina HSE ni zmožna prevzeti’ smo izvedeli od Majne Šilih, ki skrbi za komuniciranje v HSE-ju.
»Življenje tudi po likvidaciji«
Glede pojasnil o likvidaciji smo se obrnili tudi na direktorja Franca Blazneka, a nam ga ni uspelo dobiti ne prejšnji teden, ne danes. Prav tako nismo dobili odgovorov na vprašanja, ki smo jih poslali po elektronski pošti.
Ja pa pred slabim mesecem direktor TET za slovenske medije dejal, da bo v primeru likvidacije, vse odvisno od upravitelja, ki ga bo postavil lastnik, saj bo ta pripravil program likvidacije.
Po njegovem mnenju bi se lahko del podjetja, ki bi zagotavljal sistemsko rezervo, vzdrževanje stikališča za Eles in rezervoarje za kurilno olje za državne blagovne rezerve, živel tudi po likvidaciji. Po optimističnih ocenah bi službo tam lahko našlo okrog sto od več kot 160 zaposlenih, ki zdaj delajo v Tet. Drugi bi se morda lahko prezaposlili znotraj skupine HSE, morda v družbo za gradnjo hidroelektrarn na srednji Savi, ki ima sedež v njihovi poslovni stavbi.
Avtor: LC, NŠG
