Doma Aktualno V zasavskih osnovnih šolah skoraj 10 odstotkov otrok z odločbo

V zasavskih osnovnih šolah skoraj 10 odstotkov otrok z odločbo

V Varstveno delovnem centru v Zagorju je potekalo interdisciplinarno srečanje na temo zgodnje obravnave duševnega zdravja otrok in mladostnikov. Namen tega srečanja je bil, da spoznajo nove v prakso vpeljane zdravstvene obravnave otrok in mladostnikov. Ugotovili so poskušali, kaj otroci s posebnimi potrebami še potrebujejo in skupaj z drugimi institucijami poiskati možnosti za sodelovanje in s tem pokriti potrebe zasavskih otrok.

 

»Razmislimo ali vsi ti otroci res potrebujejo odločbe, ali lahko spremenimo naš način dela, paradigmo razmišljanja, ozavestimo starše in nas…?« se sprašuje organizatorka nedavnega srečanja o prihodnosti otrok s posebnimi potrebami in o duševnem stanju otrok Špela Režun, direktorica VDC Zagorje.

Primanjkuje strokovnjakov

Prisotni ravnatelji šol, predstavniki društev, zdravniki in strokovni vodje so izpostavili več problematik. Zakonodaja na področju celovite obravnava se spreminja na boljše, so se strinjali vsi, je pa težava v izvajanju in podrobnostih. Velik primanjkljaj strokovnjakov in pogosto gre tudi za nerazumevanje koncepta, v katerega je potrebno vključiti družine in širšo okolico. Sredstva namenjena zgodnji obravnavi so okrnjena in pogosti niti ne zadoščajo za polno zaposlitev, kar predstavlja še toliko večji izziv pri iskanju primernih kadrov.

Mobilna skupina v domačem okolju

Udeleženci so bili enotni tudi v točki, da je potrebna možnost opravljanja vseh storitev za otroka na terenu – mobilni timi, ki bi lahko delali z otrokom tako v vrtcu, šoli, kot tudi doma. »Otroci bi bili enotno in usklajeno, celovito obravnavani in s strani strokovnjakov videni tudi v realnem domačem oziroma vrtčevskem, šolskem okolju, kar prinaša pomembne informacije za celostno obravnavo.« Večina se namreč v ambulanti odziva povsem drugače kot v domačem okolju.

Otroci, ki so kronično bolni (sladkorna, onkologija, revmatična obolenja), ki bi prav tako potrebovali skupaj z družino zdravstveno in psihosocialno celovito obravnavo v lokalnem okolju, do tega niso opravičeni, še izvemo, saj ta ne obstaja na regionalnem nivoju.

“(Pre)velik pritok otrok med “posebne””

Kot še poroča Režunova gre za prevelik pritok otrok med »posebne«. Starši »pritisnejo« na pediatre, da pridobijo recimo odlog šolanja ali pa učno pomoč ali pa so enostavno preveč zaskrbljeni. Tako tistim, ki jo res potrebujejo »jemljejo kos pogače«.

Zdravnica Katja Kobilšek Guna je opozorila še na prostorsko stisko, ki jo imajo v centru za duševno zdravje otrok in mladostnikov.

Vendarle pa tako direktor Zdravstvenega doma Trbovlje Denis Tomše kot razvojna pediatrinja Romana Hudomalj verjamejo, da bodo z dobrim medsebojnim sodelovanjem prišli do želenih ciljev in premostili težave, ki so jih tekom razprave izpostavili predvsem uporabniki.

Cilji so dorečeni, za uspeh pa morajo sodelovati vsi!

Zaključki in cilji, ki so si jih zadali pa so, da bodo otroke spodbujali k deficitarnim poklicem na področju celostne obravnave – jim ponudili priložnost, da tovrstne poklice spoznajo v zasavskih organizacijah. Iskali bodo sredstva, da vzpostavijo enoten prostor, kjer bodo zasavski otroci z družinami našli vse potrebne storitve. Ključno pa je, še zaključi direktorica VDC Zagorje, da bodo učitelji, sorodniki, nasploh občani razumeli, kako postopati in kako otroke vključevati v družbo, in ne izključevati.

Prav zaradi tega, so se odločili, da bodo poskušali najti finančna sredstva za vzpostavitev centra za zasavske otroke in mladostnike s posebnimi potrebami, ki bi zagotavljal njim in njihovi družini celostno podporo in se odločili tudi kandidirati na razpisu LAS, s projektom Gradimo VIP Zasavje. Ali jim bodo projekt odobrili, pa bo jasno naslednje leto.

Print Friendly, PDF & Email