today-is-a-good-day
8.8 C
Trbovlje
petek, 29. marca 2024
ZON.siAktualnoVeste kdo je prvič okrasil predpraznično Zagorje?

Veste kdo je prvič okrasil predpraznično Zagorje?

Dolenjka le po poreklu, saj že od svojega petega leta živi v Zasavju, ki se mu je oddolžila na nešteto načinov. Eden od njih je vsekakor dolgoletno uspešno vodenje zasavskega VDC- ja. Svetnica v zagorskem občinskem svetu, ki je že šest let predsednica KS Čemšenik. Ste jo prepoznali? Ana Režun seveda!

Ana RežunAna se rada druži z ljudmi in obožuje živali in naravo. Že zelo mlada se je zaposlila. Ko je bila v petem letniku Vzgojiteljske šole je zaradi pomanjkanja kadra začela delo kot vzgojiteljica v Škofji Loki. Po srednji šoli se je odločila za študij defektologije (specialna pedagogika), kasneje še za socialno fakulteto, dokončala pa je tudi specializacijo iz managementa, mednarodni študij. Ves čas se je še dodatno izobraževala in pri petdesetih dokončala še certifikat za direktorja socialne ustanove evropskega pomena, s katerim bi lahko iskala zaposlitev kjerkoli v Evropi za mesto direktorja socialnega zavoda.

Po Škofji Loki jo je življenjska pot vodila nazaj v Trbovlje. Najprej v vrtec, kjer so nekako v tem času odpirali razvojni oddelek. Tam je skupaj z zdravnikom Krambergerjem dala svoj velik prispevek. Kot prvi defektolog v mestu je imela številne delavnice in svoje znanje prenašala naprej. Nekaj časa je bila zaposlena tudi na OŠ Tončke Čeč, leta 1985 pa je dobila delovno mesto skupinskega habilitatorja na šoli dr. Slavka Gruma v Zagorju. Istega leta je začela v decembru delo v VDC, kjer je ostala do upokojitve. Prijetno je bila presenečena, ko so njeni učenci iz razvojnega oddelka, ko so bili starejši, prišli v Zagorje in spet so bili skupaj. Številni stiki iz tega časa in tudi kasnejši pa so še kako živi.

Pogrešate VDC?

»Ne pogrešam dela, še preveč ga je bilo. Pogrešam pa druženje z uporabniki storitev VDC. Včasih me pokličejo, včasih pa jih povabim na nedeljsko kosilo. Trenutno se le slišimo, na obiske bomo morali še počakati. Imela sem odlično ekipo sodelavcev in lepo smo se razumeli. Tudi povezave z ministrstvi in drugimi odgovornimi so potekale brez problema. Odzivnost je bila boljša. Zdi se mi, da smo stvari reševali hitreje kot danes. Za mano je več kot 43 let delovne dobe, bilo je naporno, vendar lepo. Moje življenje je bil VDC in del tega je bila tudi moja družina, predvsem hčerki, ki sta bili velikokrat z mamo v službi in poznali vse, in vsi so poznali njiju!«

V Čemšenik ste se preselili 2007 še v času aktivne službe. Kako to, da ste se odločili, da greste na podeželje?

»V Zagorju sem imela lepo stanovanje v bloku. Vedno pa sem si želela, da bi po upokojitvi živela bliže naravi in imela blizu živali. Ogledala sem si več lokacij, v ta kraj pa sem se zaljubila takoj. Hišo je bilo potrebno še dokončati, tako da sem jo lahko prilagodila sebi. Celo kmečko peč sem si dala narediti. Krajani so me lepo sprejeli. Ko sem se upokojila, sem na njihovo pobudo postala predsednica KS Čemšenik. Najprej sem omahovala, potem sem začela razmišljati, da bi bilo lepo narediti kaj dobrega za kraj in sem ponudbo sprejela. Res mi ni žal!

Želim si, da bi bili mi za vzor drugim, čeprav mislim, da že delamo dobro. Bi pa rada še kaj novega dodala vsebini Čemšenika, čeprav se že zdaj marsikaj dogaja in seveda obdržala dobro sodelovanje z občino.«

Imeli ste v tem času veliko naložbo, saniranje plazu okrog cerkve.

»Čemšeniški plaz je po obsegu drugi največji v Sloveniji. Plazilo je kar 7 ha zemlje. Že same priprave so dolgo trajale, ker so bile zahtevne in obsežne. Delo sta financirali država in zagorska občina. Precej so nas finančno in časovno upočasnila arheološka dela v cerkvi. Zdaj so dela sanacije plazu končana, sama cerkev pa še čaka na boljše čase. Zbirajo se sredstva, kaj se bo z njo dogajalo, bomo še videli.«

Ste tudi predsednica Turističnega društva Čemšenik.

»To se je kar lepo povezalo s funkcijo predsednice, saj vse in vsi delamo za Čemšenik. Imamo svoje stalne aktivnosti in prireditve: Čemažev dan, Božični pohod z baklami, Žegen krač v podružničnih cerkvicah, Pohod po poteh dr. Janeza Drnovška … Skupaj pa vsako leto pripravimo tudi Večer na vasi. Razen letos, ko je zaradi korone marsikaj ostalo nerealizirano. Postavili smo turistične table in nadaljevali bomo s tablami pred zaselki, na katerih bodo napisane hišne številke.«

Ana Režun je oseba, ki zna povezati ljudi. Njena želja je še večje povezovanje vseh obstoječih potencialov, da lahko skupaj naredijo še več dobrega za kraj. Všeč sta ji red in prilagodljivost, saj je tako vse veliko lažje, je prepričana. Predprazničnemu vzdušju v Čemšeniku so letos prispevale smreke in lučke tako v centru vasi kot tudi v vseh zaselkih, kar je predvsem zasluga krajevne skupnosti. Režunova pa je aktivna tudi na umetniškem področju in aktivno pomaga Slikarski koloniji Izlake Zagorje.

Dedek Mraz in Ana palček.

Ne smemo pozabiti tudi večletnega uspešnega vodenja DPM Zagorje, ko so med drugim pripravljali povorke z dedkom Mrazom, kjer je z veseljem sodelovala. Prepričana je bila, da Zagorje za praznike potrebuje bolj veselo, svečano noto. Narisala je skice zvezdic in smrekic, po katerih so v SVEI naredili leseno okrasje, EVJ je prispevala žarnice, ETI pa navoje zanje in potem so okrasili Zagorje. To je bila prva novoletna okrasitev Zagorja.

Vse življenje ste dajali ogromno energije za dobro drugih. Kako pa vam je to energijo, vsaj delno uspelo povrniti?

Vietnam.

»Druženja z mojim ljubljenčkom Volosom in sprehodi po prelepi čemšeniški naravi so vsakič doživetje. Rada berem, knjige so moj način za sproščanje. Tudi veliko sveta sem že prepotovala in videla ter upam, da še bom. Iz vsake knjige in vsakega potovanja sem nekaj pridobila. Tisto nekaj, kar mi še danes pomaga naprej.«

- Oglaševanje -

Najbolj brano


Preberite tudi

Poskrbeli bodo za odvoz nevarnih odpadkov

V občini Zagorje so se prve pomladanske akcije čiščenja okolice že začele, večina krajevnih skupnosti in drugih organizacij pa akcije načrtuje aprila. Tudi letos...