Da je tekma že odločena, pravijo. Da bo dve desetletji županovanja še nadaljeval Matjaž Švagan. Pa vseeno počakajmo voljo ljudstva, ki bo izražena v nedeljo, 5. oktobra.
Zagorjani ste želeli vprašati in v vašem imenu smo kandidatom posredovali vprašanja. Nanja so odgovorili štirje kandidati, Željko Železnik se je opravičil in obljubil, da pošlje naknadno. Le kandidat SDS Bojan Simončič se ni odzval, kljub temu, da je na družabnih omrežjih in spletu sicer zelo aktiven.
Ali boste kot župan/županja podprli pripravo in izvedbo programov vseživljenjskega učenja, ki bodo usklajeni z razvojnim programom zasavske regije ter vaše občine, ter za izvedbo teh programov zagotovili sredstva v občinskih proračunih?
P. Štendler: ‘Prvo je potrebno preveriti stanje občinskega proračuna ali lahko zagotovi sredstva, če so sredstva zagotovljena se projekt iz strani občine Zagorje nadaljuje, v primeru da niso se bo preverilo kakšna je možnost da se projekt financira. Velja pa za vsa podobna vprašanja naslednji stavek iz moje predstavitve in sicer »Ne bomo zategovali pasu na področjih, ki občanom nudijo lepše in kakovostno življenje, bomo pa iskali rešitve za ugodno poslovno okolje.«’
M. Švagan: ‘Seveda, te programe občina Zagorje ob Savi podpira vseskozi in zagotavlja sredstva v proračunu v skladu s potrebami.’
G. Koprivšek: ‘RRP za Zasavsko regijo za obdobje 2014-20 je bil sprejet nedolgo nazaj. Treba bi bilo pogledati, kako so postavljeni cilji na področju, kamor ta tematika spada. Ne glede na konkretne opredelitve razvojnih ciljev pa sem prepričan, da ne bo težava črpati EU sredstev iz kohezijskih skladov – v tem primeru socialnega sklada, ob tem bo Občina Zagorje seveda prispevala lastno udeležbo/sredstva za posamezne projekte.
Hkrati bi opozoril, da se že sedaj odvijajo programi za različne starostne kategorije, predvsem v okviru Zasavske ljudske univerze v Zagorju. V tem kontekstu bi bilo treba predvsem pogledati, kako dopolniti obstoječe dejavnosti, jih izboljševati in razširiti na čim več populacije/uporabnikov. ‘
S. Jelševar: ‘ Vseživljenjsko učenje je vez med starejšo ter mlajšo generacijo in je za potrebe trga dela nujno potreben za enakomeren demografski razvoj Slovenije. Ker je gospodarska kriza v Sloveniji prispevala velik delež brezposelnih, ki so nižje oz iz vidika potreb v gospodarstvu napačno izobraženi, je to projekt, ki je nujno potreben za stabilizacijo.‘
Ali boste kot župan/županja podpirali in zagotavljali pogoje za nadalnje delovanje in razvoj regijskih javnih zavodov, katerih ustanovitelji so zasavske občine (Zasavske lekarne, Zasavska ljudska univerza) in s tem tudi omogočali pridobivanje državnih in evropskih sredstev za izvedbo programov?
P. Štendler: ‘Da.’
M. Švagan: ‘Občina Zagorje ob Savi v sodelovanju z občinama Trbovlje in Hrastnik podpira in zagotavlja pogoje za delo obeh omenjenih zavodov. Med drugim je plod tega sodelovanja nakup prostorov nekdanje nlb na Izlakah, kjer bo nova lekarna. Zasavska ljudska univerza je prav tako sofinacirana iz proračuna občine Zagorje ob Savi in tak način podpore obeh delovanju obeh zavodov bo ostal tudi v prihodnje.’
G. Koprivšek: ‘Seveda. Deloma sem odgovoril že zgoraj (Zasavska ljudska univerza) Na področju združevanja posameznih vsebinskih sklopov so na regijski ravni še velike rezerve.’
S. Jelševar: ‘ Absolutno DA!’
Opažamo, da nekateri lastniki psov ne čistijo pasjih iztrebkov za svojimi živalmi, nekateri pa vrečke s pasjimi iztrebki celo mečejo v komunalne odtočne jaške. Kaj ste in kaj boste naredili, da se to področje regulira in uredi?
P. Štendler: ‘To je stvar občinskega redarja, v primeru, da je takšnih in podobnih kršitev več se bo do vzpostavitve normalnega stanja zagotovilo dodatne ljudi, katerih plačilo se bo zagotovilo iz pobranih kazni’
M. Švagan: ‘Na območju občine Zagorje ob Savi opremljamo javne površine s koši za odlaganje iztrebkov, hkrati poskušamo osveščati lastnike, kako naj ravnajo. Seveda je predvsem na lastnikih, da ravnajo na kulturni ravni, poleg tega smo tudi medobčinski inšpektorat za redarstvo večkrat opozorili, naj ukrepa, če ne gre preventivno pa tudi z globami. Inšpektorat pa je letos v Zagorju ob Savi izvedel vsaj eno obsežnejšo akcijo za osveščanje lastnikov psov.’
G. Koprivšek: ‘Metanje pasjih iztrebkov že sedaj ni dovoljeno in bi moralo biti sankcionirano. Je pa res, da župan ne more skrbeti za moralo oz. etiko vsakega posameznega občana. Ljudje so takšni in drugačni. Od Komunale bi zahteval strožji nadzor nad temi kršitvami.’
S. Jelševar: ‘Odlok o tem je občina Zagorje ob Savi že sprejela. Potrebna je večja aktivnost mestnih redarjev. V pomoč bi bilo potrebno razmisliti tudi o postavitvi dodatnih smetnjakov za te odpadke.’
Vprašal bi sedanjega župana in kandidate ali se je kaj razmišljalo o odprtju prostorov bivše rudniške kopalnice kot spominski muzej, saj so se tam vsa leta zbirali rudarji v dobrem in slabem. Zraven bi se lahko dodal še kakšen meter rudniškega rova. No, res ne hodim po muzejih, a ne vem, ali je kje kot spomin na mrtve rudarje 11. marec 1961, 13 njih kot otrok se spomnim vsega hudega tiste dni, saj sem iz stanovanja gledal in poslušal joke družin. In bilo je več vseh teh žalostnih trenutkov in veliko je tega na slikah in zakaj se to ne bi dalo v pogled mlajšim rodovom?
P. Štendler: ‘Vprašanje za aktualnega župana.’
M. Švagan: ‘V Zagorju ob Savi spoštujemo rudarsko tradicijo in ravno zato je občina odkupila prostore rudarskega muzeja v Kisovcu. Pred dnevi je občina na razpisu za evropska sredstva dobila dobrih 400.000 evrov za obnovo muzeja, 200.000 evrov pa bo dodal občinski proračun. Muzej bo dobil svežo podobo, osvežena bo vsebina in uveden redni odpiralni čas muzeja. Muzej je že v sedanji podobi vreden ogleda, poslej bo seveda bistveno bolj atraktiven. Spomin na rudarje vsekakor ne bo zamrl, tudi nedavno ustanovljeno rudarsko društvo, ki ga občina podpira, bo skrbelo za to.’
G. Koprivšek: ‘ Odgovarjam kljub temu, da nisem sedanji župan Rudniški spominski muzej je bil prvič urejen že pred skoraj dvajsetimi leti na Lokah zraven EVJ centra. Vsebinsko in fizično je bil potem precej zanemarjen, ne dolgo nazaj pa se je Občina Zagorje prijavila na EU sredstva za obnovo muzeja (ta denar bomo dobili, ko se država zmeni z Evropsko komisijo). Se pa strinjam, da so velike rezerve v promoviranju naše dediščine …’
S. Jelševar: ‘Sicer je to vprašanje za obstoječega župana, pa bi vseeno odgovoril saj je naše podjetje lastnik polovice prostorov Vašhave, kjer imamo gospodarsko dejavnost. Takoj po pričetku zapiranja rudnika sem si prizadeval, da se za za veliko dediščino, ki jo je rudarska industrija v svoji 200-letni zgodovini pustila v Zagorju postavi neko obeležje. Žal so bili takrat interesi občine drugje. Moj predlog je bil, da se takšna obeležja postavijo v enem od rovov – najboljše v predverju glavnega jaška, kjer je velika dvorana in da se ta ne zasuje. Matjaž Švagan je bil v tem času predsednik nadzornega odbora rudnika v zapiranju in je imel v tistem času v rokah vse vzvode da takšna obeležja postavi z denarjem, ki je bil za to namenjen. Njegova interpretacija v tistem času je bila, da Zagorje ne potrebuje obeležja oz muzeja, ker imamo takšen muzej že v Velenju. Zakaj tega ni naredil, kam so šla ta sredstva in s katerimi sredstvi namerava ta obeležja postaviti sedaj, pa je vprašanje zanj.’
Vem da je kriza, vendar bi vseeno vprašala kdaj bo Kisovec dobil ambulanto in zobozdravnika. Ko je bil Kisovec pol manjši, smo imeli vsaj ambulanto. Tudi v Kisovcu so starejši in bolni, ki težko pridejo do ZD v Zagorje.
P. Štendler: ‘Potrebno je preveriti možnosti in premisliti, da bi se odprla ambulanta, ki bi delovala nekaj dni v tednu.’
M. Švagan: ‘Kot župan občine Zagorje ob Savi sem si v tem mandatu prizadeval in za zdaj uspel, da reševalna postaja ostaja v Zagorju, saj je nenehna tendenca, da se ukine in bi rešilec na urgentne vožnje odhajal iz Trbovelj, kar bi bila katastrofa glede na velikost zagorske občine. Življenja ljudi so na prvem mestu. Situacija v javnem zdravstvu je takšna, da je najbrž ambulanta v Kisovcu lahko le želja. Občina pa bo vsekakor podprla in pomagala kateremukoli zasebnemu zdravniku, ki bi nameraval odpreti ambulanto v Kisovcu.’
G. Koprivšek: ‘Na to vprašanje težko pošteno odgovorim takole “na suho”. Kakšne so možnosti za ambulanto v Kisovcu bo treba preveriti skupaj z Zdravstvenim domom.’
S. Jelševar: ‘ Ta problematika je zelo pereča na področju Kisovca in Izlak. Kot ste pravilno ugotovili je ekonomska situacija v državi in tudi v občini močno spodkopala zdravstveno varstvo občanov. Potrebujemo trajno in pa tudi hitro rešitev, kateri pa nista nujno povezani. Vsekakor bi morala občina podpreti zasebne zdravnike, ki bi bili pripravljeni investirati v postavitev ambulante in pomagati pri rešitvi tega problema.’
G. Švagan, na koliko razpisih evropskih strukturnih s skladov za odpiranje novih produktivnih delovnih mest je v zadnjih štirih letih kandidirala Občina Zagorje ob Savi in koliko od teh razpisov je bilo uspešnih za občino Zagorje ob Savi? Koliko sredstev je trenutno na razpolago za te namene?
‘Občina je kot partner pri operaciji kandidirala na razpis evropskih strukturnih skladov za spodbujanje zaposlovanja
Projekt je bil namenjen spodbujanju podjetništva med osebami z višjo in visoko izobrazbo ter spodbujanju odpiranja novih delovnih mest v podjetništvu. Nosilec projekta je bila lokalna razvojna agencija RCR d.o.o.. Projekt je bil usmerjen v razvoj podjetništva prednostno med mladimi z višjo in visoko izobrazbo, njihova vključitev v projekt pa je pomenila obvezo, da bodo s strokovno pomočjo mentorjev in dodatnim usposabljanjem v okviru projekta pridobili ustrezna znanja in veščine, ki so nujno potrebna za identifikacijo podjetniške ideje, razvoj ideje in njeno izvedbo v praksi, uspešno vodenje podjetja, komunikacijo s poslovnim okoljem in drugo. Projekt je potekal v prostorih RCR, zaradi svojega pomena na razvoj podjetništva v Zasavju pa je imelo širši, regionalni pomen. Projekt je trenutno vseslovenski, uvedle ga bodo tudi nekatere druge države EU.
Trajanje (2010-2012)
Vrednost: 619.511,15 EUR
Znesek EU: 514.165,72 EUR
Poleg tega pa je eden izmed ciljev (spodbujanje zaposlovanja oz. ureditev primerne infrastrukture za zaposlovanje) tudi sestavni del projektov : Rudarski muzej Kisovec in revitalizacija mestnega trga.’
Koliko znaša trenutni dolg Občine Zagorje ob Savi in za koliko se je Občina Zagorje ob Savi zadolžila v zadnjih štirih letih?
P. Štendler: ‘Vprašanje za aktualnega župana.’
M. Švagan: ‘ Dolg občine Zagorje ob Savi znaša 2.791.180 eur, oziroma 163,22 eur na prebivalca občine, kar je daleč pod povprečjem na ravni vseh občin. Po zadnjih dostopnih podatkih za leto 2012 je veliko občin v Sloveniji z dolgom več kot 1000 eur na prebivalca občine, povprečni dolg občin na državni ravni pa je znašal 409 eur na prebivalca. Zadolževanje občine Zagorje ob Savi je bilo transparentno, podprto s soglasno odločitvijo občinskega sveta in je bilo izvedeno za točno določene namene. V iztekajočem se mandatu se je občina Zagorje ob Savi zadolžila za 1.300.000 eur v letu 2012 in to izključno za investicijo v vrtec Smrkci, kjer je bilo treba likvidnostno zagotavljati lastna sredstva poleg evropskih, ki so bila pridobljena za ta projekt. Občina Zagorje ob Savi se nikoli doslej ni zadolžila za pokrivanje tekočih obveznosti, ampak izključno za investicijska vlaganja, pa še to izključno v objekte vzgoje in izobraževanja, ki prinašajo dobrine, ki jih bodo uživale tudi prihodnje generacije. V tem mandatu se je občina Zagorje hkrati razdolžila za 1.500.000 eur. Tekoče poslovanje občine Zagorje ob Savi je likvidnostno izredno dobro, vsi računi so poravnani na valuto, za nobeno investicijo, ali za karkoli drugega ni in ne bo zmanjkalo sredstev v proračunu.’
G. Koprivšek: ‘Trenutni dolg Občine Zagorje je cca. 3 mio EUR. Praktično v celoti je zadolžena Občina (ožji javni sektor), medtem ko je zadolženost širšega javnega sektorja v občini (obe občinski podjetji in zavodi) zanemarljiva.’
S. Jelševar: ‘Po meni znanih podatkih je dolg občine Zagorje nekaj čez 2MIO EUR, zadolžitev občine v zadnjih 4ih letih pa je bila cca 4MIO EUR, vendar se ta dolg odplačuje.’
Kaj ste in kaj še nameravate storiti, da se z izgradnjo čistilne naprave ne bo poslabšala poplavna ogroženost Zagorja?
P. Štendler: ‘Prvi del je vprašanje za aktualnega župana, za drugi del pa je potrebno preveriti kakšne so možnosti.’
M. Švagan: ‘Zaradi čistilne naprave se nikakor ne poslabšuje poplavna varnost Zagorja ob Savi, ampak ravno nasprotno. Z nekaterimi ukrepi ob gradnji se poplavna varnost izboljšuje. Končno poplavno varnost pa je dolžna zagotoviti država, ki ima izključne pristojnosti nad regulacijo vodotokov.’
G. Koprivšek: ‘Do sedaj ničesar, ker nisem bil župan, javna naročila in kandidiranje na EU sredstva pa niso v domeni odločanja Občinskega sveta.’
S. Jelševar: ‘Struga je v pristojnosti Ministrstva za okolje in prostor. Kjer cevovodi posegajo v strugo je na nekaterih mestih situacija precej poslabšana kot pred izgradnjo. Občina, se žal bolj kot na poplavno varnost osredotoča na izgled čistilne naprave. Če bi namesto pregrešno drage fasade, bolj posvetili celoviti analizi poplavne ogroženosti struge na tem mestu, bi bilo to za Zagorje precej večji doprinos. Verjamem, da je potrebno v prvi vrsti gledati na ogroženost ljudi in infrastrukture in šele nato na izgled.’
Ali ste pripravljeni, v kolikor boste izvoljeni na funkcijo župana ali svetnika Občine Zagorje ob Savi, spoštovati lik in delo pokojnega dr. Janeza Drnovška v tej meri, da končate nesmiselno 6 let trajajočo “vojno” po sodiščih, s sinom in svojci pokojnika?
P. Štendler: ‘Da, ker je želja svojcev takšna.’
M. Švagan: ‘Spoštovanje do dr. Janeza Drnovška v Zagorju ob Savi izpričujemo na dostojanstven način in se nikakor jaz ali pa občani in občanke ne gremo »vojne« po sodiščih. Občani in občanke vedo, da je višje sodišče popolnoma jasno razsodilo, da spomenik dr. Janezu Drnovšku na pieteten način ohranja spomin nanj, in da spomenik vsekakor lahko ostane na mestu, kjer je zdaj. Žal je šla pritožba na to odločitev na vrhovno sodišče, epiloga od tam pa še ni. Jaz kot župan in občina Zagorje ob Savi bo brez dvoma spoštovala vsakršno odločitev vrhovnega sodišča in bo z odločitvijo vrhovnega sodišča zadeva za Zagorje ob Savi zaključena. Nismo si želeli, da bi bila zadeva na sodišču. Res pa je, da mnogi državljani republike Slovenije, ki spoštujejo dr. Janeza Drnovška, prihajajo v park pokloniti se njegovemu spominu in jim je nepojmljivo, da se je dobronamerna postavitev spomenika znašla na sodišču.’
G. Koprivšek: ‘Kot občinski svetnik sem v zadnjem mandatu edini glasoval proti in nisem podprl Matjaža Švagana za vložitev pritožbe na drugi stopnji.Prepričan sem, da nihče nima pravice podpirati lastne politične zgodbe na liku in delu mrtvih. To preprostno ni na nivoju.’
S. Jelševar: ‘Ne glede na veliko dediščino, ki jo je je pokojni dr. Drnovšek pustil Zagorju in Sloveniji, je njegova družina tista, ki lahko odloči, kako se bo upravljalo z njegovim imenom. Moje mnenje je, da morajo biti politične funkcije omejene na dva mandata. Ta primer je jasen dokaz, da noben človek po daljšem času na funkciji ne more izogniti skušnjavi, da gre preko svojih pooblastil in se, v tem primeru, začne mešati tudi v tako osnovno in nedotakljivo stvar kot je družina in družinsko ime.’
Odgovori so prekopirani, v uredništvu smo posegli le, kadar odgovor ni bil povezan z vprašanjem, ali pa je odgovor vseboval nesmiselno ali neprimerno propagando.
Foto: Tomaž Zupan – www.zupan.pro
