Pred 60 leti so vodovodni odtok malce razširili in nastal je podvoz, ki pa vse do današnjega dne ni omogočal dostopa za vsa večja vozila. Kar v vsakdanjem življenju pomeni kup težav.
Kot pravi župan Hrastnika Marko Funkl je bil to zahteven projekt. Predvsem je terjal veliko usklajevanja, nad podvozom so namreč speljani železniški tiri. “Gre za velik dogodek tako za krajane kot za občino – predvsem iz varnostnega vidika”.
Doslej na Dirmajerjev hrib ni bilo dostopa za klasična rešilna vozila, gasilske cisterne in tovornjake. Prebivalci si niso mogli naročiti cisterne kurilnega olja, pohištvo so nosili, prelagali iz tovornjakov v osebna vozila. Božo Udovč je upokojenec, ki je vse svoje življenje preživel na Dirmajerju, še danes se spomni, kako so na hrib dovažali drva za kurjavo: “Včasih je bil še makadam in smo drve pripeljali do podvoza, potem smo morali dobiti konje, da smo z njimi drva pripeljali do hiš.”
Veliko obljub je padlo na račun podvoza na Dirmajerjev hrib, poroča predsednica krajevne skupnosti Nina Pečnik, a nobena od prejšnjih oblasti rešitve ni poiskala.
Prebivalci so včeraj bili vidno zadovoljni s pridobitvijo podvoza, za katerega je država odštela 60 odstotkov, preostanek pa občina. V skupnem znesku je investicija, ki poleg razširitve in poglobitve vključuje tudi nove tire, ograje, pešpot in nekaj metrov asfalta stala 700 tisoč evrov.
