Potok v Breznem je bil nekoč lep in čist, poln rib, o katerih danes ni ne duha ne sluha.
Tehnični direktor Enes Rakovič, ki si je stanje prišel ogledat, je prepričan, da težava izvira iz obilnega majskega deževja. Tudi direktor Jože Velikonja pravi, da so zaradi količine padavin morali vodo prečrpavati in voziti na druge čistilne naprave. A rešitve ni na obzorju.
Neposluh, pravijo krajani, bo privedel do katastrofe. Policisti so vzeli vzorce, kot poročajo, že štirikrat. Kakšni so bili izsledki ne krajani, niti direktorja Ceroza, ne vedo. Na licu mesta do danes še niso videli inšpektorja, so ogorčeno dodali krajani.
Da je voda takšna le tik pod odlagališčem in se kasneje prečisti, ne drži. Zapeljali smo se kakšen kilometer nižje, vse do glavne ceste. Več kot očitno je, kar lahko vidite tudi v našem videoposnetku, da je tudi tam voda še vedno vse prej kot bistra.
Voda teče preko kanalet, pobere vso nesnago s smetišča in se izteka v potok. »Opozarjamo, da potrebujemo sredstva za sanacijo drugega odlagalnega polja, saj velik del ni niti prekrit« nam pove Velikonja in doda, da za zapiranje potrebujejo denar, ki pa ga nimajo, če ga ne bodo priskrbeli lastniki, torej občine ustanoviteljice.
Četrt milijona evrov je planiranih v sanacijskem programu Ceroza za letošnje leto, da bi prekrili drugo polje, a ker se je skupščina podjetja prestavila že šestkrat, zadeve ostajajo tam, kjer so. Smrad, ki v potoku priteče mimo hiš pa medtem, ko se lastniki ne morejo dogovoriti, občutijo prebivalci Breznega.
Nujno je treba sprejeti sanacijski program, še opozori direktor, »sicer nas resnično čaka ekološka katastrofa«. Sprotno poslovanje na Cerozu poteka, tudi stare dolgove počasi, a vztrajno poplačujejo. Samo letos morajo poleg rednih odpadkov RDF odpeljati še 3600 ton »starih« smeti. Kar pa brez denarja ne ni mogoče, ponovno opozori prvi mož Ceroza, saj ne smejo objaviti niti razpisa za odvoz, če za izvedbo nimajo sredstev.
