Trboveljska civilna inciativa ne bo dovolila nobenega onesnaževanja več, odločno pove v imenu iniciative Nasta Doberlet Bučalič.
Elektrofiltrski pepel, ki so ga v torek iz Energetike Ljubljana pripeljali v Trbovlje, na nekdanjo deponijo premoga v Lakonci, je razburkal zasavsko javnost.
Trboveljska županja Jasna Gabrič se je odzvala in odločno poudarila, da ne bodo dovolili onesnaževanja. Najbolj razočarana je nad vodstvom Energetske družbe Trbovlje, zaradi ignorance lokalne skupnosti, ki je niso niti obvestili o tem, da naj bi v Trbovljah odlagali pepel iz Ljubljane. Prav na to temo bo županja sklicala izredno sejo.
Obremenilni dokazi?!?
»Nov primer zahrbtnega onesnaževanja je podlo dejanje “domačinov” zoper domačine« je dejala Doberletova in še navrgla, da bodo v kratkem razkrili dokaze: »Prišli smo do zelo pomembnih obremenilnih dokazov, o katerih pa zaenkrat še ne bomo spregovorili, ker so pomembni za nadaljnji postopek«.
V petek smo se odpravili na Lakonco, kjer smo našli kup pepela, ki so ga pokrili s folijo, velik del pa je raztrošen več metrov okoli pokritega dela in smo se prosto sprehodili po njem. Na videu je razvidno tudi, da pepel prosto raznaša naokrog.
Deponija v Prapretnem, tam pa …
Pri raziskovanju deponij v Trbovljah smo se ustavili tudi v Retju, kjer deponija, kot pravijo na hrastniški občini leži na trboveljski strani. Tam so kupi zemljine, polni plastičnih kosov, pokrovčkov, slamic in kosov vrečk. Župan Hrastnika Marko Funkl, ne glede na to, da sporne zemljine ležijo v Trbovljah, pravi, da je to čas, ko morajo biti Zasavci složni in narediti konec škodljivemu odlaganju na degradiranih površinah.
Plastika sama razpade sicer po nekaj letih, nam pojasni profesor kemije Aleksander Medveš. Plastična vrečka fizično razpade, ni več vrečka, ostanejo manjši koščki. V tem primeru razpadejo le povezave med molekulami, kemijsko pa ostane snov še vedno enaka. Da razpadejo same molekule, pa traja stoletja. Koščke plastike, ki smo jih našli v kupih v Retju veter nosi naokrog. Predelava Polietilena je sicer mogoča, vprašljivo je le, ali je ekonomsko rentabilno pobirati vrečko po vrečko, še doda Medveš.
In še glede elektrofiltrskega pepela. To je, kot pojasni Medveš, negorljiv ostanek premoga, ki se ujame na elektro filtrih. Sestava je odvisna od tega, kaj se kuri. Vsekakor pa je največ kremena in oksidov aluminija, kalcija, magnezija in železa. Medveš pravi, da snovi v takšnem pepelu niso strupene, z izjemo SO3 in še doda, da glede na to, da so v termoelektrarni – toplarni (ali TETO) Ljubljana kurili indonezijski premog bi tega moralo biti zelo malo, je pa zasavski rjavi premog vseboval veliko žvepla, zato se te vrednosti na deponiji v Lakonci zelo visoke. Po drugi strani pa kovinski oksidi delujejo dražilno kot prah, če ga vdihavamo.
Odlaganje pepela so po neuradnih informacijah trenutno zaustavili. Kaj sledi smo vprašali še na HSE, ki so nam odgovor v najkrajšem možnem času obljubili in ga bomo objavili, takoj ko ga prejmemo.
