Doma Aktualno VIDEO: Sovražim stavek, da sem uboga in ne morem nič

VIDEO: Sovražim stavek, da sem uboga in ne morem nič

Trboveljska televizijska voditeljica, pevka in glasbenica si je že zgodaj začrtala pot in cilje, ki jih želi uresničiti. Njena največja želja je imeti lasten glasbeni studio. Izgovorov ne išče, svoje slepote pa ne jemlje za oviro.

Anja Pustak Lajovic

21-letna Trboveljčanka Anja Pustak Lajovic je vid izgubila v inkubatorju, saj se je rodila s 6 meseci in pol kot nedonošenček. Da ne vidi, so zdravniki ugotovili šele tri mesece po njenem rojstvu. To je bil ogromen šok za njeno družino, pravi.

Veselje do glasbe je pokazala že pri štirih letih in z vzgojiteljico prepevala v trboveljskem vrtcu, kjer se je že srečala s harmoniko, kitaro in klavirjem. S štirimi leti in pol je Anja odšla v Zavod za slepo in slabovidno mladino v Ljubljano. “Z mamo sem v Zavod nekaj časa prihajala vsak dan, potem pa sem v Zavodu tudi prespala. Najprej za eno noč, potem za cel teden. Prva noč v Zavodu je bila zelo naporna. Stara sem bila komaj pet let in en dan brez družine je bil zame grozljiv.”

V Zavodu oziroma po novem v Centru IRIS (Center za izobraževanje, rehabilitacijo, inkluzijo in svetovanje za slepe in slabovidne), je naredila srednjo poklicno administrativno šolo. Zdaj Anja zaključuje drugi, zaključni letnik programa ekonomski tehnik.

Najbolj vas osrečuje glasba?

Pojem že od malih nog, igram na kitaro, klavir, kljunasto flavto in klaviature. Zadnja štiri leta se najbolj posvečam kitari in petju. Že nekaj časa obiskujem solo petje pri Saši Korun. Prve tri duete (Tema v očeh, Božična želja in pa Brat in sestra) sem posnela s pevcem Štajerskim Brendijem, nato je nastala moja prva samostojna skladba Rada bi mamica postala. Trenutno nastaja moja deseta skladba. Več o njej naj ostane še skrivnost.

Kakšno glasbo imate radi?

Odvisno od razpoloženja. Zelo rada poslušam pop, narodnozabavno glasbo, dalmatinsko in špansko glasbo, občasno tudi kakšen rock. Pojem pa zelo rada v pop in narodnozabavnem stilu. Najbolj se vidim v baladah.

In kako ste postali televizijska voditeljica na regionalni televiziji ETV?

Urednik Igor Gošte me je povabil na oddajo Med nami in pred snemanjem sva se dobila na kratkem pogovoru. Beseda je nanesla na mojo šolsko prakso, saj so mi zaradi slepote zavrnili skoraj vse prošnje. Igor mi je takrat rekel, da jo lahko opravim pri njih, a sem potem prakso opravila v telefonski centrali Zdravstvenega doma Trbovlje. Med pogovorom sem omenila tudi, da bi zelo rada delala kot radijska ali televizijska voditeljica in Igor mi je ponudil honorarno delo.

Foto: ETV

Kako se pripravite na oddajo?

Preden se lotim priprave vprašanj, se o gostu najprej dobro informiram. Kakšen dan ali dva pred snemanjem preverim točnost vseh podatkov. Drugi del priprav je prepisovanje. Iz računalnika si celotno pripravo oddaje prepišem na papir z Brajevim pisalnim strojem, saj je Brajev tiskalnik predrag, da bi si ga lahko privoščila. Ne glede na vse, nadvse uživam v celotni pripravi in mi nikoli ni naporno.

Kaj še radi počnete?

Zelo rada berem, se sprehajam, pogovarjam, izdelujem nakit, pišem besedila za različne glasbenike, prav tako zelo rada napišem tudi kakšno poezijo. Nadvse rada tudi plešem. Zelo uživam v latinsko-ameriških plesih. Poleg tega honorarno delam še na radiu Ognjišče. Enkrat na mesec pripravim nekaj novic iz naše šole za oddajo Luč v temi.

Od rojstva ste slepi. S kakšnimi stereotipi se spopadate?

Pogost stereotip, ki ga slišim je, da sem uboga in ne morem nič. Ta stavek sovražim, na srečo pa sem le redko obkrožena s takimi ljudmi. Nekateri ljudje se slepote bojijo, drugi jo sprejmejo brez težav, odvisno od posameznika. V mojem okolišu pa je v zadnjem obdobju večina takih, ki jim slepota ni tabu in jo sprejmejo brez težav. Problem je samo v tem, da so ljudje o slepoti slabo osveščeni.

Kakšne pripomočke uporabljate?

Bela palica mi pomaga pri hoji zunaj, uporabljam računalnik z Brajevo vrstico, za katerega lahko rečem, da je moje okno v svet, govoreči kalkulator in mobilni telefon z zvočno sintezo.

Kako je Zasavje prilagojeno slepim?

Če se opredelim na Trbovlje, mislim, da je bilo na prilagoditvah za slepe osebe narejenega že precej. Bi pa kljub temu izpostavila, da v Trbovljah še ni dovolj zvočnih semaforjev, na pločnikih pa primanjkujejo taktilne oznake za lažjo orientacijo. Zavedam pa se, da se vsega ne da rešiti čez noč.

Kakšne so vaše želje in načrti?

Želim si uspešno zaključiti srednjo šolo in se zaposliti. Še naprej se nameravam ukvarjati z glasbo in voditeljstvom, moja velika želja, ki zori že nekaj časa, je tudi samostojno podjetje. V sklopu podjetja si želim imeti lasten glasbeni studio, kjer bi snemala skladbe za druge in zase. Želim si, da bi s fantom v prihodnosti ustvarila dom in družino. Predvsem pa si želim zdravja, medsebojnega razumevanja, spoštovanja in uspešne komunikacije.