Doma Aktualno Spomini: “To so bili časi, ko so ljudje trumoma prihajali v Radeče.”

Spomini: “To so bili časi, ko so ljudje trumoma prihajali v Radeče.”

Radečan Vito Žnidar je ponosen na svoje mesto. »Imam se za pristnega Radečana. Samo rojen nisem tukaj, sicer pa je moje življenje potekalo tu.«

Radeče so mestece ob izlivu potoka Sopota v reko Savo. Pripada Posavski statistični regiji, čeprav Zasavci Radeče pogosto štejemo k Zasavju. Nekdanje splavarsko pristanišče je danes umirjeno mestece z zanimivo zgodovino.

Pokaže nam starejši blok poleg Graščine in nekdanjega hotela Jadran, kjer je dolgo prebival z družino. »Radeče imajo danes drugačen življenjski ritem, kot je to bilo v času moje mladosti. Druženja so bila drugačna. Je mogoče preveč, če povem, da je po mojem mnenju bilo tudi bolj živahno ?«

Vito je osemnajst let vodil Turistično društvo Radeče. Zdaj je to prepustil mlajšim, čeprav še vedno pomaga po svojih močeh. Še posebno je ponosen na poletne kulturne dogodke, splavarjenja, plese, številne prireditve za staro in mlado. Na radeških ulicah in ob bazenu so gostovali številni znani ansambli. Zanimivi so bili tudi skoki s starega radeškega mosta v Savo.

»Štiri leta smo organizirali skoke, kjer so sodelovali ne samo domačini, temveč tudi skakalci iz cele bivše skupne države,« se spominja Vito. »Je pa to precejšen finančni in organizacijski zalogaj.«

To so bili časi, ko so ljudje trumoma prihajali v Radeče.

Poseben dogodek so bili tudi pustni karnevali, znani po številčnosti, raznovrstnosti in originalnosti pustnih mask. “To so bili časi, ko so ljudje trumoma prihajali v Radeče,” je nostalgičen Vito, ki je nekaj časa bil tudi predsednik Gledališkega društva Radeče.

Kot trgovski potnik nekoč uspešne tekstilne konfekcije Kora Radeče je Vito veliko potoval, predvsem po bivši skupni državi. TK Kora je začela delo po drugi svetovni vojni in zaposlovala 120 šivilj. Nekatere so delale tudi od doma. Njihovi izdelki so bili dopadljivi, kakovostni in cenovno ugodni. Korine modelarke (tako so jih imenovali) so potovale v Italijo, kjer so dobile ideje za različne modele in kolekcije. To so bila dragocena delovna mesta, predvsem za ženske.

Sicer pa je bilo takrat tako, da mladi Radečani niso veliko razmišljali o tem kam po končani šoli. V Papirnici je bila zaposlena večina radeške populacije. Po besedah našega sogovornika je Papirnica v najboljših časih zaposlovala tisoč dvesto delavcev in financirala številne projekte v občini. Tradicija papirništva v Radečah sega v leto 1736, ko je bil izdelan zaščitni vodni znak z napisom Ratschah.

Vito se z veseljem spominja tudi radeških nogometnih klubov Dinama in Partizana, saj se je tudi sam do petintridesetega leta aktivno ukvarjal z nogometom. Kako živahne so bile športne povezave z Zasavjem, predvsem Hrastnikom in Trbovljami bo povedal v zgodovini nogometa v Radečah, ki jo pripravlja. Tudi z rokometom se je ukvarjal. Radeška športna dvorana, bazen in stadion pa so bili ponos vseh Radečanov in okoliških prebivalcev.

Organiziral ples Zasavcev

Lahko rečemo, da je Vito Žnidar po duši tudi malo Zasavca. Nekoč so v ljubljanskem hotelu Slon potekali elitni plesi. Enega je organiziral Vito. To je bil ples Zasavcev, ki so se ga na Vitovo pobudo, udeležili v Ljubljani živeči Zasavci.

Zgodb je še veliko, vse so zanimive in poučne. Mogoče se bo kakšna našla tudi v zgodovini radeškega nogometa.

Vito je aktiven tudi v lokalni skupnosti, zato je pred leti prejel zlatnik Občine Radeče za aktivno vključevanje na različna področja lokalnega delovanja.

Print Friendly, PDF & Email