Doma Aktualno Zasavci igrali nogomet z brezdomci v Mehiki

Zasavci igrali nogomet z brezdomci v Mehiki

Alen, Nenad in Bojan.

Ekipa šestih članov društva Socio, med njimi je kar 5 Zasavcev in en Ljubljančan, se je udeležila Mednarodnega turnirja brezdomcev v futsalu oziroma uličnemu nogometu.

“Bi šel v Mehiko?” Je brezdomca Nenada iz popoldanskega spanca zbudil prostovoljec iz zavetišča. Sploh ga ni dobro poslušal in je rekel ja. Šele po nekaj urah se je začel spraševati, za kakšen projekt gre.

Tako so zbrali 6 igralcev, ki sodelujejo v društvu Socio, da se udeležijo neverjetnega uličnega nogometa v Mehiki.

Še danes, dobre dva tedna odkar so doma, se v živo spominjajo vzdušja, še vedno jim v glavah odmevajo vzkliki navijačev. Sprejeli so jih namreč kot kralje. Nastanili v hotel s 5 zvezdicami in jim stregli spredaj in zadaj.

Zasavska ekipa je bila ena najmanjših. Le 6 igralcev so imeli, kar pa je zanje pomenilo toliko več udeležbe na samih tekmah, saj se niso menjali na nekaj minut, kot večina ostalih. Imeli so po dve, tri tekme na dan, poleg tekem pa še treninge in 15 kilometrov teka.

Nenad, Bojan in Alen v en glas pripovedujejo prigode na drugi strani sveta, kjer so se udeležili turnirja v futsalu v centru Mexico Cityja in odigrali med 58 ekipami iz vsega sveta.

Dobili medaljo za pošteno igro!

“Bili smo eni najmanj pripravljenih” pripovedujejo, saj so za odhod čez lužo izvedeli šele tri tedne prej, ekipe pa so se pripravljale tudi po več mesecev. A vseeno so se odrezali odlično in stopili na zmagoslavni oder. Ne sicer kot tisti z največ goli, temveč kot tisti, ki so igrali najbolj pošteno. Prejeli so medaljo za Fair play in se uvrstili kot VIP gostje. Kamor so prišli so jim ploskali, čestitali, trepljali po ramenih. Skratka počutili so se kot pravi zvezdniki.

Popolnoma jih je presenetilo podnebje, gostota prometa in ljudje – kako topli in prijazno so vsi, povedo naši sogovorniki. In v dobrem tednu polnem emocij in doživetij je bil čustven tudi njihov odhod, v hotelu so jokali, ko je šest Slovencev še zadnjih stopilo po preddverju hotela.

To so spomini, ki jih fantje ne bodo nikdar pozabili. Alen in Bojan iz Hrastnika sta se društvu priključila kot težje zaposljiva, predvsem zaradi zdravstvenih težav. Medtem ko je Nenad edini pravi brezdomec ekipe. Pri 43 letih je znova dobil upanje, da se dobro tudi povrne. Dni, ko je spal na klopci je konec in, četudi je danes v zavetišču, verjame, da se zanj obeta še kaj boljšega.

Print Friendly, PDF & Email