Klekljarstvo je značilno za Idrijo. Jana Klin Češnovar, predsednica Društva klekljaric Srčevke je vedno gojila zanimanje in ljubezen do te obrti in se je od nekdaj želela priučiti te spretnosti.
Po »naključju« je spoznala Minko, ki prihaja izpod Bleguša in kleklja od mladosti.
Združuje jih ljubezen do klekljanja
»Nad idejo, da bi učila osnove klekljanja, je bila naša Minka zelo navdušena in tako se je vse skupaj začelo. Mislila je, da bomo to kar hitro zaključile, ampak se ne damo in ustvarjamo še dan danes,« pripoveduje Češnovarjeva.
Kmalu se je »učnih ur« udeleževalo vse več navdušenk in tako so ustanovile tudi društvo, ki združuje 47 odraslih klekljaric in 10 otrok iz celega Zasavja. Letos maja bo 4 leta kar društvo obstaja.
Srčevke se srečujejo enkrat tedensko tako v Hrastniku kot tudi v Zagorju, kjer ima članica Jana Herman na eni od tamkajšnjih osnovnih šol tudi krožek klekljanja. Občasno tudi v Knjižnici Toneta Seliškarja v Trbovljah.
»Med poletnimi počitnicami pa klekljajo pred knjižnico v Hrastniku, kjer se lahko navdušujete nad klekljanjem in preizkusite v tem tudi sami« vabi Češnovarjeva.
Trikrat letno se udeležujejo tudi delavnic v Idriji in na Krasu, kjer nadgrajujejo svoja znanja in se učijo novih tehnik.
Tekmovanj v Idriji, Železnikih in Žireh se ne udeležujejo, saj so to tekmovanja na hitrost in kvaliteto. »Me smo ljubiteljske klekljarice in nismo toliko zverzirane. Morate vedeti, da se le teh udeležujejo odrasli in otroci iz »klekljarskege regije«, kjer se začnejo te tradicije učiti že pri šestih letih,« pojasni predsednica društva.
Čipke, glina, zelišča in še kaj
Povezujejo se z raznimi drugimi društvi, s katerimi združujejo svoja znanja in tehnike, na primer čipke na glini ali mošnjički za zelišča, kot tudi za kakšne skupne projekte, razstave in podobno. Vedno so pripravljene na sodelovanja in nove ideje, predvsem v Zasavju, saj so tudi njihovi izdelki z motivi Zasavja.
Svoje izdelke predstavljajo doma, občasno pa tudi v tujini, saj so predsednic in še nekaj Srečevk tudi članice Mednarodne organizacije za kleklano in šivano čipko Ojtba. Vsaki dve leti so kongresi, tri leta nazaj tudi v Ljubljani.
Lansko leto, na Nizozemskem, kjer so imele tudi svojo nacionalno postavitev na temo lutk so tudi predstavile svojo izdano knjigo. Prav tako pa so preteklo leto prejele Zlato vrtnico.
Vse to in še več jih motivira, da še vedno vztrajajo, se nadgrajujejo in svojo ljubezen do kleklanja širijo po celem Zasavju, tudi z razstavami po zasavskih knjižnicah. Seveda pa si želijo, da bi se njihovo število še povečalo.
