Po junijskem odhodu Tadeja Špitalarja na mesto direktorja zagorske občinske uprave od jeseni Regijska razvojna agencija Zasavje deluje pod novim vodstvom. Taktirko RRA Zasavje, ki ima pomembno vlogo kot del razvojnega podpornega okolja, je prevzel Jani Medvešek, novinar, nekdanji svetovalec za medije v kabinetu predsednika Danila Türka in nazadnje šest let direktor Mladinskega centra Hrastnik.
Vesel, da se je pridružila Litija
Delo je prevzel oktobra, v času, ko je vsakodnevne delovne dejavnosti vnovič močno spremenila korona, saj se je javno življenje in v dobršni meri tudi gospodarstvo zadnji teden oktobra vnovič skoraj povsem ustavilo.
»Rdeča nit mojega dela bo povezovanje regijskih deležnikov, predvsem občin, da bi s skupnimi projekti dali pravi zagon regiji in izpostavili njene prednosti in posebnosti. Zelo sem vesel, da je del RRA Zasavje z letošnjim letom poleg zasavskih občin tudi občina Litija,« začne pogovor Hrastničan, ki je bil med drugim tudi kandidat za hrastniškega župana in s trenutnimi župani, kot pravi, dobro sodeluje.
Jeseni spet v Zagorje
Medvešek ima skupaj z ekipo osmih sodelavcev pisarno v prostorih Opekarne v Trbovljah. A le začasno, saj se predvidoma septembra letos sedež RRA Zasavje seli v prenovljeno poslopje Svea v Zagorju ob Savi, kjer bo imela prostore tudi glasbena šola. Je pa sicer epidemija tudi na RRA Zasavje vso komunikacijo in aktivnosti predstavila na svetovni splet, a vse poteka dokaj nemoteno, pojasnjuje Medvešek.
Med projekte RRA Zasavje sodi tudi unikatni program Podjetno v svet podjetništva. »Program podjetniškega usposabljanja, ki je udeležencem omogočal, da razvijejo in na trgu uresničijo svojo podjetniško idejo, se je zaključil. Od leta 2017 do konca lanskega leta se je v sedmih skupinah usposabljajo 80 podjetnih posameznikov. Izplen usposabljanje je dober, saj je 27 udeležencev odprlo svoje podjetje, skupaj 50 pa se jih je zaposlilo ali samozaposlilo,« poudarja pomen projekta za zmanjšanje brezposelnosti Medvešek.
Mladi podjetniki v boju za preživetje
RRA Zasavje je za projekt Podjetno v svet podjetništva kot unikaten model usposabljanja prejel tudi mednarodno priznanje Globallocal kot najboljša regionalna ustanova za ustvarjanje dobrega okolja za razvoj podjetništva v srednji in jugovzhodni Evropi. Je pa bila podelitev priznanja zaradi korone že nekajkrat prestavljena.
»So pa ta novo nastala podjetja med najbolj ranljivimi, saj nimajo še nobenih finančnih rezerv. Zato je sedaj njihov glavni cilj preživeti in graditi na prihodnosti. Vodja projekta Jernej Lipar je v stiku z njimi in priznajo, da jim je težko. Kljub strateškemu planiranju in odločanju so pristali v nemilosti korone,« je pojasnil Medvešek.
Če bodo na voljo sredstva, bi v Zasavju s projektom radi nadaljevali.
S povezovanjem do velikih preskokov
Eden njegovih glavnih ciljev je, da bi začeli delati na regijskih projektih, pri katerih bi se povezovale vse občine. »Že Računsko sodišče je lani poleti, ko je pregledalo izvajanje skladnosti regionalnega razvoja, ugotovilo, da je skupnih projektov v vseh regijah po Sloveniji malo. Dejstvo je, da se občine v preveliki meri odločajo za samostojne projekte. In tako kot priporoča računsko sodišče, je tudi moj cilj doseči soglasje vseh štirih županov in sinergijo, da izpeljemo kakšen večji skupni regijski projekt.«
»In tako kot priporoča računsko sodišče, je tudi moj cilj doseči soglasje vseh štirih županov in sinergijo, da izpeljEMO kakšen večji skupni regijski projekt.«
Prve razvojne priložnosti, pri katerih igra RRA Zasavje tudi pomembno vlogo, se že kažejo v Skladu za pravičen prehod ter novem regionalnem razvojnem programu. Za Slovenijo je iz sklada za pravičen prehod – Nacionalno strategijo in območni načrt za prestrukturiranje premogovnih regij pripravlja družba Deloitte – za Zasavje in savinjsko-šaleško regijo na voljo 130 milijonov evrov nepovratnih sredstev. »Zdaj je res priložnost, da poiščemo projekte, ki bi lahko bili skupni in koristni za celotno regijo. Evropa govori o regijah in tudi regijske razvojne agencije so bile ustanovljene v podporo regijam. Da imamo idej veliko, dokazuje, da smo prijavili 50 projektnih idej.«
Sklad za pravični razvoj – pričakovanja
Na delavnicah, ki bodo stekle spomladi, bodo identificirali tiste projekte, ki so najbolj pomembni in vključili jih bodo v regionalni razvojni program. »Vse projektne ideje, ki smo jih zbrali, da bi jih izpeljali v sklopu izvajanja pravičnega prehoda, smo poslali tudi kot predloge za vključitev v regionalni razvojni program. Podrobnosti izvajanja dejavnosti v sklopu Sklada za pravični razvoj še niso znane, ne ve se, koliko denarja bodo dobile občine, koliko podjetja, ni jasno, kako visoke bodo stopnje sofinanciranja,« pojasnjuje Medvešek trenutne razmere.
Prav RRA Zasavje na čelu s sodelavcem Martinom Šikovcem je s svojim aktivnim sodelovanjem na platformi Evropske unije za premogovne regije dosegla, da je Evropska komisija tudi Zasavju priznala status premogovne regije in posledično ponudila tehnično pomoč. “In res sem vesel, da smo uspeli mobilizirati veliko deležnikov, ki znotraj sklada za pravični razvoj vidijo priložnosti. In prav ta projekt je pokazal, kakšne potenciale dejansko ima naša regija,” poudarja Medvešek, ki o konkretnih projektih trenutno še ne more govoriti, saj je še preveč neznank.
Raziskovalni centri, pametne tovarne, digitalizacija …
So pa med predlogi projekti oblikovanje industrijskih con, raziskovalni centri, pametne tovarne, digitalizacija proizvodnje … Podporo bodo najverjetneje dobili finančno močnejši projekti in če se bodo znali deležniki združiti, lahko izvedejo zares odmevne projekte.
Konec leta prvi razpisi
»Sodeč po zapisani Deloittovi strategiji bo na RRA projektna pisarna. Upamo, da bodo prvi razpisi objavljeni konec leta, črpanje denarja pa naj bi se začelo kmalu potem. A jasnih odgovorov na večino vprašanj še nimamo,« poudarja Medvešek, ki se nadeja, da bodo za izvajanje svoje podporne in povezovalne funkcije lahko odprli dodatna delovna mesta.
»Upamo, da bodo prvi razpisi objavljeni konec leta, črpanje denarja pa naj bi se začelo kmalu potem. A jasnih odgovorov na večino vprašanj še nimamo.«
V imenu Sveta regije, torej županov ter GZS in v sodelovanju s Šalečani, so na MGRT prav te dni posredovali zahtevo, da se premogovnim regijam uredi status, saj tega v Sloveniji še ni. Tudi v zakonu o skladnem regionalnem razvoju premogovne regije niso omenjene.
