Ker Zasavje nima določene reševalne ekipe, v kateri bi bil poleg dveh reševalcev tudi zdravnik, mora v primeru urgence na teren kar dežurni ambulantni zdravnik. Ambulanta je zato v primerih urgenc na terenu prazna, bolniki – ki so tam prav tako iz urgentnih razlogov – pa čakajo, da se zdravnik vrne. Zaradi tega 64.700 prebivalcev širšega območja Zasavja tako nima enakovredne zdravstvene oskrbe, primerljive z ostalimi prebivalci Slovenije, enako velja še za Brežice, je izpostavil poslanec Luka Mesec in vrgel žogo ministrici Milojki Kolar Celarc.
Zasavje ni mogoče primerjati z Ljubljano, so že pred izgradnjo urgence glasno opozarjali zasavski zdravniki. Treba je upoštevati specifike okolja: geografske, prometne ter demografsko strukturo prebivalstva, dodaja Mesec.
Kadrovsko podhranjeni – ministrstvo ne da ali zdravstveni dom “špara”?
Že tako kadrovsko podhranjena bolnišnica, kjer morajo zaposleni hoditi še na teren – posledica pa: Dežurna služba po več ur ostane brez zdravnika, kar pomeni prazno ambulanto in polne čakalnice.
V celotni mreži enot nujne medicinske pomoči v Sloveniji zgolj dva urgentna centra – Trbovlje in Brežice nimata reanimobila, tj. reševalnega vozila z zdravnikom in ekipo dveh reševalcev.
“V letu 2016 je nadzorna komisija v okviru rednega nadzora nad izvajanjem NMP v Zdravstvenem domu Trbovlje ugotovila, da kadrovska sestava NMP ni v skladu s pravilnikom o službi NMP, saj jim primanjkuje redno zaposlenih zdravnikov za izvajanje dežurne službe, kljub temu da imajo to financirano in v celoti priznano” je v odgovoru poslancu dejala ministrica in dodala, da je nujna zaposlitev dodatnih reševalcev.
Zaskrbljujoča je ugotovitev, je prepričana Kolar Celarčeva, da v ZD Trbovlje niso uspeli zagotoviti niti financiranega standarda, čeprav imajo vsa ta leta plačanega. Ministrica je prepričana, da je naloga direktorice zdravstvene ustanove, da zagotovi neprekinjeno dežurstvo, saj je bilo ugotovljeno, da “zdravstveni dom ima plačane zdravnike, reševalcev pa nima zaposlenih”.