Hrastničan Marko Mlinarič je danes porodničar in ginekolog, ki od leta 2002 deluje v zasebni ginekološki ambulanti s koncesijo v Zdravstvenem domu Zagorje. Poleg tega, da je bil leta 2016 izbran kot Naj ginekolog, je več kot priljubljen, opredeljenih ima namreč več kot 5000 pacientk (podatki ZZZS za avgust 2020).
Prav zanimivo pa je, da je zasavski ginekolog v času odločanja glede študija na tehtnico dal novinarstvo, občasno je namreč delal tudi na radiu v študentski sekciji, in medicino. Jasno je, da prevladalo naravoslovje.
Po sedmih letih dela v bolnišnici se je odločil za delo v ambulanti, prepričan je, da tam lahko naredi več. »Če zadeve v pravem času pravilno usmeriš, lahko bolnišnično zdravljenje preprečiš. Več kot 90 odstotkov pacientk se obrne na primarno raven in tukaj tudi uspešno zaključi zdravljenje,« pojasni svojo odločitev za ambulantno delo.
Pomembna je diagnostika, ki lahko prepreči bolnišnično zdravljenje. Vseeno pa je sistem slab, nam kritično doda, saj v Sloveniji uporabljamo »preživet« sistem.
Od bakrenih materničnih vložkov do 5D ultrazvoka
Delo se je v šestindvajsetih letih, kar deluje v zasavskem zdravstvu na področju ginekologije zelo spremenilo. »Ko sem začel, so imele ženske še veliko materničnih vložkov z bakrom predolgo v maternici, ti so po 15 letih povzročili takšna vnetja, da so potrebovale bolnišnično obravnavo. Tega danes skoraj več ni.«
Mlinarič, ki je obenem tudi soustvarjalec novih ginekoloških praks, saj je napisal preko štirideset strokovnih člankov in predavanj, je navdušen nad napredkom na njegovem področju. Čeprav večina 3D ultrazvok bolj pozna zaradi »baby facinga«, pa je le ta v resnici izjemno koristen tudi pri odkrivanju sprememb v telesu. »Ko zajameš volumen organa, lahko pogledaš presek tkiva v poljubni ravnini. To s klasično preiskavo ni bilo mogoče.« In ne le 3D, tudi 4D, 5D danes poznajo v medicini. Spremljaš lahko srčni ciklus v povezavi s celotnim organom ali pa narediš 5D preiskavo živčnega sistema nerojenega ploda, navdušen nad novo uporabno tehnologijo pojasnjuje Mlinarič.
»Zadnje čase veliko govorimo o vrstah orgazmov in doživljanju le tega.«
Ginekologija je intimna tema. Je pacientkam težko povedati svoje težave ali dileme?
Mislim, da smo toliko napredovali, da zadreg, kadar je potrebno nekaj vprašati, ni več. Nisem opazil, da bi gospe ali gospodične imele težave s tem. Opažam celo, da se je v zadnjih 10 letih ta odprtost še zelo izboljšala.
Kaj vse vam pacientke povedo?
Veliko stvari, vse, kar je potrebno za izbiro ustreznega postopka diagnostike in zdravljenja. Nujen je namreč zaupen odnos med pacientom in zdravnikom. Recimo motnje doživljanja orgazma postajajo vse bolj obravnavano področje v ginekološki ambulanti, več govorimo o tem, bolj odprti smo. Ljudje gledajo filme in se potem primerjajo, zato je veliko pogovorov tudi o spolnih praksah. Rekel bi, da je pogosta tema zadnje čase vrste orgazmov in doživljanje le teh.
Par let nazaj je bila v medijih reklama na temo ali bom kdaj oče in kdaj mama – in po tem se spomnim, da smo se mesece pogovarjali skoraj le o tem. Prišla je 16-letnica, ki je želela pregled, če bo lahko imela kdaj otroke. Ni imela ne fanta ne spolnih odnosov, ampak sama reklama jo je tako vznemirila in se je ustrašila, če je z njo vse ok. Tematika v naši ambulanti so tudi vrste spolnih odnosov. V 90ih letih je bil en tak pogovor na leto, sedaj pa jih je več na mesec.
Pacientke povedo vse o svojih težavah, ali je včasih potrebno »vleči« iz njih?
V bistvu, ko prideš do odločitve, da boš šel k zdravniku zaradi težave, ne zavlačuješ, saj bi se čimprej radi znebili bremena. Problem so gospe pri starejših letih, ki imajo težave z uhajanjem urina. Na začetku se da hitro in učinkoviti pomagati. Včasih čakajo predolgo in je problem zato večji in vse težje popravljiv.
V ginekološki ambulanti so vprašanja različna. Čeprav se na prvi pogled lahko zdijo preprosta, pa kažejo na to, da ko smo v stresu težje presojamo situacijo. Neumna vprašanja ne obstajajo:
Pacientka ima izostanek menstruacije, bolečine v križu, jutranjo slabost, ampak testa nosečnosti ne bi naredila, ker se ji ne zdi da bi lahko bila noseča.
»Dotikala sva se s prsti ali lahko s predsemensko tekočino zanosim?«.
»Bila sva eden zraven drugega, ali lahko moj partner dobi glivično vnetje brez da bi se dotikala.«
Najlepše zgodbe za Marka Mlinariča so tiste, ki so še boljše od pričakovanj
Najuspešnejše zgodbe za zagorskega zdravnika pa so tiste, ko dovolj hitro odkrijejo bolezen in je nastala posledica za zdravje minimalna. Taka so na primer lahko rakava obolenja, ko se pacientka pozdravi hitreje in bolje, kot so pričakovali. »Ko sem bil študent, so nas vprašali, ali bi raje imeli točno določen infarkt srca ali raka na dojki. Čisto vsi smo se odločili za infarkt. Potem pa so nam pojasnili, da tak infarkt preživi eden od 10, raka na dojki pa 5 letno obdobje kar 7 od 10.« Beseda rak je grozna in se tega bojimo, nadaljuje naš sogovornik in nadalje pojasni, da je bilo 5 letno preživetje pri raku dojk v njegovih študentskih letih slabo, danes pa je skoraj 100 odstotno (odvisna je seveda od vrste raka in stadija bolezni ob postavitvi diagnoze). Razlog je večja ozaveščenost žensk o bolezni, kvalitetni presejalni programi, boljša diagnostika in uspešnejša zdravljenja.
Slovenski ginekologi so med najboljšimi v Evropi pri zgodnjem odkrivanju in preprečevanju raka na materničnem vratu. Uspešno delujejo na področju kontracepcije in slovenski najstniki so med najbolj osveščenimi v Evropi. »To smo s trdim delom dosegli v vseh teh letih. Poskrbeli smo tudi, da se ženske odzivajo na vabila na ginekološke preglede v okviru programa ZORA in DORA. Vse nosečnice hodijo na redne preglede. Hudih preklampsij in smrti zaradi tega, ker nosečnice ne bi hodile na preglede, praktično ni«. Tudi ženske se na porod odpravijo bistveno bolj zdrave, saj se težave in bolezni odkrije dovolj zgodaj in se odpravljajo sproti.
»Sporočanje slabe novice je umetnost, znanost in čisto nekaj drugega, kar slišiš na predavanjih in se učiš iz knjig. Na konkretno situacijo te nihče ne pripravi – ne med študijem, ne v času specializacije.«
Eno najtežjih zdravniških opravil je sporočanje slabe novice pacientu. »Kaj je hujšega kot mami, ki je vsa vesela, da je noseča, povedati, da je nekaj zelo narobe z otrokom ali celo, da srček ne bije več. Še toliko huje, če je recimo že v 25. tednu, je že prebarvala sobico in kupila oblačilca …Če rečeš, jaz vas čisto razumem, lahko to reče le nekdo, ki je to sam doživel. Tudi ginekologu, ki mora to povedati je hudo.«
Zasavski ginekolog je prepričan, da v slovenskem zdravstvu primanjkuje ustreznega stika s pacienti. Da si lahko vzameš dovolj časa. Dovolj pa pomeni toliko, kot ga vsak posameznik potrebuje.
Kakšno pa je delovanje zasavskih ginekoloških ambulant glede na “korona” stanje?
Cela situacija povezana z novim virusom je močno vplivala tudi na delo v ginekoloških ambulantah. V času razglašene epidemije so se zasavski ginekologi povezali in ustanovili skupno regijsko ambulanto, v kateri so sodelovali vsi izbrani ginekologi. In tudi po končani epidemiji poteka delo še vedno na drugačen način, kot pred njo. Zdravniki in zdravstveno osebje dela z zaščitnimi maskami, razkužujejo opremo in prostore, jih zračijo. Kot poroča naš sogovornik, posledično dnevno opravijo nekoliko manj pregledov, saj zaradi zagotavljanja varnosti, naročijo manj pacientk. Mogoče zato nastane manjši zamik med želenim datumom pregleda in njegovo izvedbo. Pregledi nosečnic pa potekajo nemoteno. »Ginekologi ne pričakujemo, da bo zaradi spremenjenega načina dela v času epidemije in po njej prišlo do poslabšanja zdravstvenega stanja nam zaupanih pacientk.«
Upamo in želimo, da bi se ljudje odgovorno obnašali in bomo skupaj preprečili, da bi se število okuženih ponovno pričelo večati, na srce vsem pacientom in bralcem polaga zasavski zdravnik in še doda, »Kdaj bo naše življenje spet takšno kot je bilo pred marcem 2020 pa si nihče ne upa napovedati.«
