Doma Aktualno ZGODBA prostovoljke Simone, ki je lani imela “prvi vpoklic” na intenzivnem oddelku...

ZGODBA prostovoljke Simone, ki je lani imela “prvi vpoklic” na intenzivnem oddelku bolnišnice

Simona Solina, prostovoljka OZRK Trbovlje

Simonin prvi vpoklic je prišel lansko leto. Odzvala se je nemudoma in v trboveljski bolnišnici pomagala na intenzivnem oddelku. To sicer ni bil covid oddelek, ampak izkušnja dela na intenzivni terapiji ji bo ostala v živem spominu.

Prostovoljka na intenzivnem oddelku trboveljske bolnišnice

Že drugi dan so jo vključili v svoje delo. Biti na razpolago, ko te potrebujejo, je osnovna moralna in etična naloga bolničarja. Delo v tako dobri skupini strokovnjakov, bolnišničnega osebja, medicinskih sester in zdravnikov je zanjo pomenilo učenje in hitro prilagajanje. Dojemanje, kje in kdaj je njena prisotnost potrebna, pomembna, pa naj gre za nego pacientov, skrb za higieno, pogovor, dostavljanje pripomočkov, krvi, zdravil, spremljanje pacientov na preiskave, mora biti hitro.

Na intenzivnem oddelku res ne moreš biti v napoto.” pripoveduje prostovoljka Rdečega križa Simona Solina. “Prosila sem, naj me čim hitreje vključijo v delovni proces, ker ne znam stati v kotu in samo gledati. In čeprav so bile nekatere zgodbe težke, sem v svojem delu prostovoljke in bolničarke neizmerno uživala. To veš takrat, ko se zaveš, da ti resnično ničesar ni težko narediti. Pravzaprav moram povedati drugače: ko se zaveš, da o tem, kje ne bi pomagal, niti ne razmišljaš.”

Bolničarka prostovoljka Simona Solina se je ekipi Prve pomoči pridružila na pobudo sekretarke RK Mateje Leskovšek, leta 2018.

Mislim, da še nikoli nisem tako hitro rekla ja, ko me je vprašala, ali bi bila bolničarka. Sledilo je izobraževanje, polno novih znanj. Vsi, ki smo takrat prišli v ekipo, smo bili popolni laiki.” Izobraževanju je sledilo preverjanje, pisno in praktično in ekipa je začela z vajami. “V tem času sem tudi sama preživljala težko obdobje, spoprijemala sem se s paliativno oskrbo in vsem, kar takšna skrb na domu prinese. Sem pa tako združevala znanje bolničarja z nego. Skratka, naneslo je, da je zavest o pomoči drugim bivala z mano, v meni. Kot sem napisala, niti pomišljala nisem, kako naj se odločim.“

Niti pomišljala nisem, kako naj se odločim.“

“Gre za pomoč v raznovrstnih situacijah, ki terjajo hiter in premišljen odziv, če želiš nekomu pomagati ob poškodbah – vprašala sem se samo, ali sem take vrste človek. Sem. In bolničar mora znati oskrbeti, pomiriti, poklicati pomoč. Tega se hitro naučiš. Z vajami v živo in z udeležbo na regijskih preverjanjih, ki jih zelo pogrešam. Vse pridobljeno znanje moraš znati tudi uporabiti.” 

Se vidiš v vlogi bolničarja prostovoljca? To sprašujejo predstavniki Območnih združenj v Trbovljah, Zagorju in Hrastniku. Za vse zainteresirane so pripravili 70 –urni tečaj za bolničarje, ki jih bodo potem vključili v ekipo prve pomoči Rdečega križa. Bolničarji prostovoljci so laiki, ki pa jim ne primanjkuje znanja prve pomoči in nege bolnika.

Mateja Leskovšek

Kdo se lahko prijavi in pod kakšnimi pogoji, smo vprašali Matejo Leskovšek sekretarko trboveljskega Rdečega križa.

“Vsa tri območna združenja RK se pripravljajo na ta tečaj. Mi že imamo ekipe prve pomoči, ki so po potrebi razporejene, ko so vpoklicane. Vpoklici so zelo redki, vendar je v času covida, poveljnik CZ Slovenije objavil državni vpoklic in to nam je prva večja izkušnja na tem področju. Takoj smo preverili naše bolničarje laike in njihove možnosti za sodelovanje. Tisti, ki so to možnost imeli, so namesto v službo bili razporejeni v tiste bolnice, ki so pomoč potrebovale.”

Večina bolničarjev je stalno zaposlena in v primeru vpoklica delodajalci dobijo refundirane plače.  Seveda pa morajo bolničarji na vajah svoje znanje redno vzdrževati, kajti obstoječe skupine morajo biti vedno pripravljene zaradi eventualnih potreb vpoklica ali intervencije. Enkrat letno se izvaja tudi regijsko in državno preverjanje znanja, vendar v času covida ne.

“V Zasavju in Sloveniji RK že ima svoje ekipe, vendar se je pokazala možnost in potreba, da jih pridobimo še več. Potrebujemo jih v primeru, ko v bolnicah zaradi bolezni nimajo dovolj osebja, ali pa ko gre za velike naravne nesreče.” pravi Leskovškova. Sicer pa prostovoljci sodelujejo kot obvezno spremstvo ob različnih javnih dogodkih, praznovanjih in prireditvah v sodelovanju z drugimi društvi. Aktivni so tudi pri prikazih temeljnih postopkov oživljanja, prve pomoči, uporabe defibrilatorja. Dobijo uniforme, da so prepoznavni. “Odziv na naše povabilo je dober. Pogoji za prijavo so motivacija, veselje do dela in pozitivizem,“ je še dodala Mateja Leskovšek.

Prostovoljka Simona Solina se rada spomni celotne ekipe Prve pomoči, predavateljev, inštruktorjev … sicer pa so kar naprej v stikih. Pogreša izobraževanja ekip in preverjanja znanja. Prav tako pa se s ponosom večkrat spomni na ekipo v SBT in njihovo požrtvovalnost in pripravljenost, da znajo deliti svoje znanje.

Kakšni pa ste bolničarji prostovoljci?

“Bolničarji ekipe Prve pomoči RK Trbovlje smo sami nasmejani ljudje. Hitro smo se spoznali, se navadili drug drugega. Ekipa pač ni “soliranje”, ekipa je skupek ljudi, ki vedo, kaj kdo najbolje obvlada, kakšna je “hierarhija”, kdo je za kaj odgovoren. Je medsebojno razumevanje na visokem nivoju komunikacije. In biti bolničar je pač resno delo. Ko resno delo mine, pa se znamo tudi družiti in se nasmejati. Saj veste, od kod izvira pol zdravja?!” 

Torej, se vidite v tej vlogi? Potem pohitite in pišite OZRK Trbovlje v zasebno sporočilo na fb, pošljite mail na trbovlje.ozrk@siol.net ali pokličite v dopoldanskem času Matejo na 03 56 67 740. In zapomnite si – iščejo nasmejane kandidate.

Print Friendly, PDF & Email